Inkluzivni judo je namenjen vsem športnikom, ki zaradi invalidnosti ali bolezni potrebujejo prilagoditve okolja in vsebine programov. Trenutno v okviru Judo zveze Slovenije deluje 7 inkluzivnih judo klubov: Judo klub Koper, Judo klub Sokol, Ljubljana, Judo klub Jesenice, Judo klub Sankaku, Ljubljana, Judo klub Sankaku, Celje, Judo klub Murska Sobota, Judo klub Železničar, Maribor. O zgodovini inkluzivnega juda v Sloveniji smo se pogovarjali z Darijem Šömnom, mojstrom juda in predsednikom Odbora za inkluzijo JZS.
Judo klubi člani Judo zveze Slovenije že 25 let v vadbo vključujete otroke in odrasle z različnimi oviranostmi ...
V Judo zvezi Slovenije razvijamo projekt inkluzivnega športa že več kot 25 let. Projekt je športna, socialna in v svojih učinkih tudi zdravstvena inovacija v slovenskem prostoru. Temelji na sodobnih, splošno uveljavljenih načelih socialne stroke, ki je primarna stroka, ki se ukvarja z ranljivimi skupinami. Projekt dosega celovite pričakovane učinke v tesnem sodelovanju s športno stroko v programih vadbe juda, ki se odvijajo normalizirano, v običajnem judo klubu.
V splošnem je vključevanje ranljivih skupin prebivalstva v običajno športno organizacijo oziroma šport nasploh etični nesmisel, če te v njej niso sprejete ali če jim športna aktivnost njihovega izhodiščnega osebnega primanjkljaja zaradi oviranosti ne zmanjšuje na socialnem, športnem, zdravstvenem in duhovnem področju.
Vse v vadbo juda vključene ranljive osebe so polnopravni člani slovenskih judo klubov z vsemi dolžnostmi in obveznostmi, ki iz članstva izhajajo. V splošnem razumevanju so del vadečega korpusa športnikov in jih v tem kontekstu ne poimenujemo drugače, kot poimenujemo ostale judoiste/športnike. V Judo zvezi Slovenije se izogibamo terminom kot je npr. parašport, parajudo, parašportnik, paraučenec, šport invalidov, invalidski šport, specialci, šport amputirancev, adaptirani šport ipd. Ranljive osebe so zaradi svoje oviranosti v življenju v izhodišču prikrajšane na mnogih področjih svojega življenja. Preko vključevanja v inkluzivni šport in sprejetosti v skupnosti lahko ranljive osebe ta primanjkljaj najceloviteje kompenzirajo. Njihov napor za osebno samorealizacijo ni nič drugačen, temveč je še kompleksnejši od napora vrhunskega športnika. Prepričani smo, da neustrezni termini po nepotrebnem označujejo ranljivo osebo oziroma njihovi športni aktivnosti dajejo pridih manjvrednosti.
Terminologija na področju skrbi za ranljive je v stalnem spreminjanju. Predvsem socialna, pedagoška in tudi športna stroka si ves čas prizadevajo za primernejše izrazoslovje. Neustrezni termini so ostalina zgodovine razvoja strok, ki se ukvarjajo z obravnavo in položajem ranljivih skupin v družbi (tudi v športu) in še vedno živijo svoje življenje v zakonodaji ter v pogovornem jeziku. Tudi zato, ker na njihovo uporabo pristajajo ranljive osebe, njihovi zastopniki, zastopniške organizacije ranljivih skupin, specializirane športne organizacije, nekatere stroke in država.
Kako ste vi kot mojster juda snovali judo kot inkluzivni šport, kakšni so bili vaši osebni vzgibi?
Sam sem na svoji osebni športni poti šel skozi vse običajne faze v judo športu. Na koncu sem bil član slovenske in jugoslovanske državne reprezentance v judu in dosegel v 90. letih nekaj (vsaj zame) vrhunskih športnih rezultatov. Po zaključku tekmovalne kariere smo s skupino športnih kolegov, s katerimi smo sicer profesionalno delovali na socialnem področju, začeli v vadbo juda v klubu vključevati tudi osebe iz ranljivih skupin na slovenski Obali. Poleg intenzivnega mreženja s podobnimi iniciativami po Evropi, ustvarjanja trenerske prakse v Sloveniji, povezovanja strok in sistemskega umeščanja aktivnosti v Judo zvezo Slovenije, smo aktivno vzpostavljali povezave z lokalno skupnostjo, institucijami in društvi. Eden najpomembnejših ciljev, ki smo mu pri svojem delu sledili, je bilo ustvarjanje inkluzivne kulture v matičnem judo klubu. Kmalu smo ugotovili, da prisotnost ranljivih skupin v judo klubu senzibilizira občutek in fokus za potrebe vsakega vadečega, da blaži socialno škodo, ki jo povzroča selekcija (športnega) trenažnega procesa v klubu ter da ta proces široko in kvalitetno povezuje športni klub v lokalnem okolju z različnimi strokami, deležniki in viri. Športni klub se je na ta način vzpostavljal kot pomembna družbenokoristna organizacija v lokalnem okolju, ki prispeva skupnosti veliko več kot le športni rezultat. Vsega tega pa nismo dosegali s športnimi orodji, temveč s tankočutno socialno komunikacijo in delovanjem!
Nič drugače ni na ravni nacionalne panožne organizacije. Projekt inkluzije v Judo zvezi Slovenije povzroča enake učinke, ustvarja boljšo organizacijo v vseh pogledih, bolj človeško. Na osebni ravni kot mojster juda, katerega temeljna naloga in poslanstvo je skrb za celostno vseživljensko dobrobit vadečega in skupnosti (ne pa izključno za športni rezultat), sem torej šele po zaključku tekmovalne kariere našel pravi smisel svojega delovanja v športu.
Sedaj pri tem sodeluje že mreža slovenskih judo klubov. Kako si med seboj pomagate in podpirate?
Inkluzivni judo klubi in trenerji ves čas sodelujemo in delimo. Vse! Znanje, izkušnje, organizacijski potencial in svoje mreže v okolju. To kulturo spoštovanja in sodelovanja prenašamo v Judo zvezo Slovenije, v kateri delujemo, in v širše okolje. Inkluzivni projekt je danes razvojni projekt Judo zveze Slovenije, tesno povezan s strateškimi cilji in usmeritvami naše organizacije, da vadbo juda razširi med vso populacijo ter jo umesti tudi v javni osnovnošolski izobraževalni sistem. Vsa vprašanja v povezavi z vključevanjem ranljivih skupin v organizaciji skušamo reševati povezano s svojimi strokovnimi komisijami, organi upravljanja in tako dalje.
Koliko oseb z oviranostjo je vključeno v vadbo juda v Sloveniji?
Z inkluzivnim judom se v sedmih klubih Judo zveze Slovenije trenutno ukvarja okoli 150 judoistov najrazličnejših oviranosti in starostnih skupin. Gre za pravo inkluzijo v športu, v prvi slovenski nacionalni panožni športni zvezi.
Kakšna pa je situacija v svetu, kar se tiče inkluzivnega juda?
V svetu delujejo v mnogih državah številne iniciative in programi vadbe juda za ranljive skupine. Število vključenih ranljivih oseb se naglo povečuje, slovenski inkluzivni model pa uživa visok ugled. Smo pomemben del in sokreator teh evropskih iniciativ. Ekspertno pomagamo voditi tudi projekt inkluzije v Srbiji, projekt, ki je v vadbo juda vključil več kot 70 ranljivih otrok. Slovenski inkluzivni judoisti so zelo lepo sprejeti na vseh tekmovanjih po Evropi in svetu in tam osvajajo najvišja odličja.
V enem od svojih besedil o inkluzivnem judu, ste zapisali, da je judo več kot šport. Kako poteka inkluzivna vadba in kakšne so njene osnovne premise?
V splošnem smo ohranili ves okvir in obrednost judo treninga. To po eni strani pomeni, da se vadbena skupina pred začetkom in na koncu umiri, izkaže spoštovanje s poklekom in priklonom, po drugi strani pa ranljive osebe oblečejo kimono in na nek način zamenjajo svojo identiteto, niso več »in-valid«, temveč judoisti, športniki, del športne skupnosti. Inkluzivni trener dela s skupino in po potrebi dodaja asistente, ko ima zelo heterogeno skupino. Pri judoistih s spektrom avtističnih motenj npr. zagotavljamo enega asistenta na vadečo osebo. Pri intelektualno oviranih judoistih poslovenimo japonske izraze in jih spremenimo v prijazne slovenske sinonime. Učenje tehnik juda prilagodimo glede na telesne zmožnosti vadečih in zasledujemo temeljna načela izvedbe, ki so v ozadju tehnik. Ko judoist napreduje in ustvarimo primerno vključujoče klubsko okolje, se lahko skupaj z trenerjem udeležuje tudi treningov v običajnih klubskih judo sekcijah. Vrsta vadbe izhaja vedno iz individualizirane obravnave vadečega.
V inkluzivnem judu uporabljamo naslednje vrste vadb: rekreativna vadba juda z vnaprej pričakovanimi pozitivnimi učinki (socialna aktivacija ustvarjanje občutka pripadnosti skupini, ustvarjanje novih socialnih mrež, pozitivni učinki za zdravje vadečega); vadba juda z vnaprej pričakovanimi ciljnimi učinki (izrazito prisotno pri nekaterih ranljivih skupinah, npr. spekter avtističnih motenj, duševno zdravje); vadba juda za tekmovalni šport (možnost udeležbe in osebne realizacije na tekmovanjih, organiziranih v okviru Judo zveze Slovenije ali tekmovanjih, organiziranih v Sloveniji in v tujini v okviru specializiranih športnih sistemov za posamezne skupine ranljivih).
Trener juda načrtuje in išče najboljše zaporedje in kombinacijo vrst vadbe za maksimalno korist vadečega. Vedno v perspektivi njegove širše socialne in zdravstvene dobrobiti ter varnosti. Trenerjeva pozornost je vedno usmerjena v upoštevanje judoistove oviranosti ter v razvoj vseh ohranjenih potencialov vadečega.
Ste tudi predsednik Odbora za inkluzijo pri JZS. Kdo podpira judo kot inkluzivno dejavnost? S kom se povezujete?
Projekt s konceptom mreženja in promocije v judo klubih ter v lokalnih skupnostih raste naravno (v smeri od spodaj navzgor) zaradi sodelovanja lokalnih skupnosti, strokovnih institucij/strok, politike, invalidskih društev, prostovoljcev, staršev in podpornikov. Uporablja obstoječe resurse, ki jih je država že vložila ali jih vlaga v področje skrbi za ranljive in v šport na logičen, racionalen in učinkovit način.
Projekt z svojo notranjo logiko razvoja presega mnoge neuspešne poskuse, ko so odločevalci in njihovi svetovalci sodili, da je možno inkluzijo v športu pospeševati v smeri od zgoraj navzdol z državnimi promocijskimi dogodki, umetnim vzpostavljanjem organizacijskih struktur ali celo z ustanavljanjem novih specializiranih (invalidskih) športnih organizacij, pri tem pa pozabili na vključevalno kulturo obstoječih športnih organizacij, kjer bi se naj proces zgodil.
Da zaključiva: v enem od svojih tekstov ste zapisali: "Slovenski šport je zadnji sektor slovenske družbe, ki ljudi ‘zakonito’ izloča in diskriminira." Kaj ste mislili s tem in kako bi lahko po vašem mnenju takšno diskriminacijo odpravili?
Inkluzivna medgeneracijsko povezana družba je strateška usmeritev in zaveza slovenske države in EU. Razlog za to je ugotovitev, da so skupnostne oblike skrbi za ranljive in kohezija ter medgeneracijsko sodelovanje za družbo najcenejše in tudi etično najsprejemljivejše, vse pa je treba razumeti tudi v kontekstu staranja prebivalstva v EU.
V Sloveniji se osebe iz ranljivih skupin prebivalstva vključujejo ali so vključene v vse sfere življenja. Dosežen je družbeni konsenz o tem, s tem pa tudi visoki standardi. Ogromno je bilo storjenega v zadnjih 30 letih, ker smo odpravili številne ovire, ker so sodelovale stroke, starši, zastopniške organizacije, ker smo videli in razumeli celoto potreb in koristi človeka in skupnosti.
V slovenskem športu smo zasledovali pretežno samo tekmovalni rezultat in pozabili na njegov ogromen potencial na področju širše družbene koristi. Na tako vrednotenje se je naravnala tudi športna stroka, ki v tej perspektivi obravnava tudi ranljive skupine (na podlagi zakonodaje) izločeno v specializiranih športnih organizacijah. Pa še to le nekatere ranljive skupine.
Poskusite poiskati vadbene sekcije športnikov iz ranljivih skupin v slovenskih športnih klubih ali delujoče programe za njih v nacionalnih panožnih športnih zvezah. Vprašajte starša, ki ima otroka ali mladostnika s posebnimi potrebami, v kateri športni klub ga lahko vključi! Katere športe lahko izbira za svojega otroka? In kje?
Temeljno vprašanje inkluzije v športu je, katera kultura/sistem vrednot v športni organizaciji usmerja organizacijo in komunicira z notranjimi in zunanjimi javnostmi ter katero kulturo in zakaj v javnem športu plačuje država.
Pri tem sploh ne gre za to, v kakšnih tekmovalnih sistemih slovenski športniki tekmujejo, ampak za to, kje se vadba vseh slovenskih športnikov (tudi ranljivih) odvija. To je pri inkluzivnem športu lahko le okolje običajnega športnega kluba. V ločeni ali združeni vadbeni sekciji, seveda znotraj nacionalne panožne zveze posameznega športa. Normalizirano in vključeno v skupnost!
Projekt inkluzije v Judo zvezi Slovenije poslanstvo svojega delovanja išče in prepričljivo najde najprej v duhovni izvorni Kanovi dediščini (judo), v Ustavi RS, v vseh podpisanih EU zavezah in deklaracijah Republike Slovenije o nediskriminaciji ljudi v kateremkoli sektorju družbe ter navsezadnje tudi v sklepih Sveta predstavnikov vlad in držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o krepitvi vloge športnih trenerjev z izboljšanjem možnosti za pridobivanje znanj in spretnosti ter kompetenc, ki je bil objavljen v Uradnem listu EU 2020/C 196/01.