V Sloveniji zdaj lahko prirejata klasične igre na srečo le dva prireditelja Loterija Slovenije in Športna loterija. Vlada predlaga, da bo prirediteljev lahko pet. "Povečana konkurenca bo predvidoma imela pozitiven doprinos tako z vidika javnih dajatev kot tudi z vidika varstva potrošnikov," je dejala Maja Hostnik Kališek s finančnega ministrstva, ter pojasnila, da lahko liberalizacija trga zagotovi višjo raven kakovosti ponudbe in preusmeri igralce od ilegalnih ponudnikov k tistim, ki imajo koncesijo in so pod nadzorom države.
Podobnega mnenja je Marko Pogačnik (SDS): "Z uveljavitvijo tega zakona se bo kar nekaj slovenskih igralcev, ki zdaj igrajo v tujini, vrnilo v Slovenijo, zato se bodo prihodki od koncesijskih dajatev povečali."
Nasprotovanje dela opozicije
V delu opozicije temu oporekajo. Povečana ponudba naj bi vplivala na dvig denarnih skladov za dobitke in stavne kvote, kar bo posledično negativno vplivalo na osnovo za plačevanje davkov in koncesijske dajatve, so opozarjali. To pa pomeni manj denarja za Fundacijo za šport in sestrsko Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki so jima koncesijske dajatve iz iger na srečo praktično edini vir prihodkov.
Odbor DZ-ja za finance je sicer v zakonsko besedilo zapisal, da se bo morebiten izpad sredstev za obe fundaciji nadomestil iz državnega proračuna. "Delate se norca iz davkoplačevalcev," je o tej določbi dejal Jože Lenart (LMŠ), nepovezana poslanka Janja Sluga pa je vladi očitala, da popolnoma nepotrebno vtika svoj nos na področje iger na srečo.
Odpiranje trga večjemu številu ponudnikov se zdi opoziciji sporno tudi z vidika družbenega vpliva. Matjaž Nemec (SD) je opozoril, da bo ob povečanju števila ponudnikov prišlo do bolj agresivnih marketinških prijemov, kar pomeni, da se lahko v spiralo zasvojenosti z igrami na srečo ujame več novih in mlajših igralcev.
Transparentnejše koncesije?
Med pomembnejšimi spremembami zakona je Maja Hostnik Kališek izpostavila tudi vzpostavitev pravnega okvira, ki bo na bolj transparenten način omogočil dodelitev koncesij za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in za prirejanje posebnih iger na srečo. Po novem se bodo namreč koncesije dodeljevalo na podlagi javnega razpisa in na podlagi kriterijev, že določenih v veljavnem zakonu. Razpis bo objavilo finančno ministrstvo najmanj trikrat letno.
Ob tem bi se za stave, ki veljajo za specifično vrsto klasičnih iger na srečo, predpisali posebni pogoji za pridobitev koncesije in določili podrobnejši pogoji za njihovo prirejanje. Prireditelji bodo morali plačati vstopno dajatev v višini 500.000 evrov.
Pri koncesionarjih, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah, se bo odpravila večina omejitev, vezanih na lastništvo. Zdaj velja, da so lahko lastniki le država, lokalne skupnosti ter pravne osebe v 100-odstotni lasti države, gospodarske družbe pa le deloma in ob vrsti pogojev. Nemec v tej določbi vidi pripravljanje terena, da bo vlada novogoriški Hit prodala že vnaprej znanemu ponudniku. Sindikati v Hitu še govorijo o možnosti stavke, je spomnil.
Opozoril je še na odpravo zahteve, da je za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo potrebna licenca. Gre za izobražen kader s posebnimi veščinami, znanji in senzibilnostjo, je dejal Nemec in vladi očital, da spodkopava delavske pravice.
"Tega predloga zakona nihče ne podpira," je povzel Primož Siter (Levica). Ne podpirajo ga sindikati zaposlenih v igralniški dejavnosti, prav tako ne lokalna skupnost in državni svet, kot tudi ne večina poslancev, je naštel. Po drugi strani je Pogačnik spomnil, da so se bruto prihodki od iger na srečo od leta 2008 zmanjšali za več kot 23 odstotkov, kar je posledica selitve igralcev iz Slovenije v tujino. Z novelo zakona se bo to področje uredilo boljše, je zagotovil.