Para plavalec Nino Batagelj in strokovna sodelavka na ZŠIS-POK Jana Čander sta na seminarju, ki je v okviru projektaSwim to live potekal na Fakulteti za šport,petdesetim trenerjem in učiteljem plavanjas Portugalske, Romunije, Italije in Slovenije predstavila para plavanje in metodične postopke učenja in prilagoditve plavanja za različne specifike invalidnosti. Z Ninom in Jano, ki je tudi selektorica para plavalne reprezentance Slovenije in trenerka selekcije invalidov v ŠD Riba, smo se med drugim pogovarjali o para plavanju, o tem, v čem se razlikuje od običajnega plavanja, kako potekajo postopki učenja ter o Ninovi športni karieri ter izzivih, ki so pred njim.
Swim to live, ime je sicer zelo zgovorno, vendar za kakšen projekt gre in kaj so njegovi cilji?
Jana: Swim to live je projekt, ki ga vodi v letu 2017 Športno društvo Riba v sklopu programa Erasmus+. Osnovni namen projekta je pritegniti neaktivne ljudi k plavalni vadbi, jih nad plavanjem in redno vadbo ter posledično boljšim počutjem tako navdušiti, da bodo s plavanjem nadaljevali tudi po zaključku projekta. V partnerskem projektu sodelujejo tudi klubi iz drugih evropskih držav: Babilon Travel iz Romunije, My Sport iz Italije in 100% Aventura s Portugalske. V okviru projekta Swim to live! se prav tako dodatno izobražujejo plavalni učitelji in inštruktorji ter vodje klubov, hkrati pa ima osem posameznikov možnost 6-mesečne brezplačne vadbe plavanja. To so člani Športnega društva Riba in partnerskih plavalnih klubov, vse to v upanju, da bodo vzljubili plavanje in se z njim ukvarjali tudi, ko se projekt zaključi.
Para plavanje in metodične postopke učenja in prilagoditve plavanja za različne specifike invalidnosti sta predstavila na seminarju v okviru Erazmus+ Swim to live projekta na Fakulteti za šport. Komu je bil seminar namenjen? In kaj je bilo glavno sporočilo vajinega predavanja?
Jana: V okviru projekta Swim to live sva bila z Ninom povabljena kot predavateljica in demonstrator za plavanje za različne skupine ljudi. Ker smo specifično usmerjeni v para plavanje, sva se držala te teme in poslušalcem poskušala z različnimi prilagoditvami, metodami prikazati, da je plavanje šport, za katerega se lahko odloči vsak. Seminar je bil namenjen vsem ljubiteljem plavanja. S strani Plavalne Zveze Slovenije je bil tudi potrjen kot licenčni seminar za vaditelje plavanja.
Na bazenu vama je prisluhnilo 50 poslušalcev trenerjev in učiteljev plavanja iz Portugalske, Romunije, Italije in Slovenije. Kakšni so bili odzivi na predavanje? Ste morda izmenjali tudi izkušnje s kolegi iz tujine?
Jana: V prvi vrsti je bilo za poslušalce zanimivo, saj so se nekateri srečali prvič s športnikom invalidom oziroma para plavalcem. V samem začetku sem bila pripravljena na ogromno vprašanj, a jih ni bilo. Morda je vzrok majhna zadržanost. So me pa zasuli z vprašanji na koncu. Z Ninom sva poslušalce aktivno vključila v svojo predstavitev in sicer so imeli možnost preizkusa plavanja z zatemnjenimi očali. Lahko so na svoji koži občutili, kako se slep plavalec orientira in giba v vodi. Prav tako sem takoj dobila pomočnike, ki so mi pomagali Ninu nameščati plavalno opremo, lopatke, valjček in podobno. Ko sama to počneva, traja nekoliko dlje (smeh). Poslušalce sva po najini predstavitvi razdelila po skupinah in jim dala nalogo oziroma predstavila problem, ki bi nastal pri vključitvi določene specifike invalidnosti. Vsaka skupina je imela nekaj minut za posvetovanje, s tem sva spodbujala mreženje, nato smo za zapisane probleme predstavili rešitev. Na koncu lahko rečem, da je bila ura zelo prijetna, poučna in povezovalna. Svoje izkušnje sem izmenjala z italijansko trenerko para plavanja, ki ima izkušnje s slepimi in slabovidnimi plavalci.
V čem pa se para plavanje pravzaprav razlikuje od običajnega?
Jana: V bistvu ni razlik, ne v preplavani razdalji, ne v tehniki plavanja, obratih in skokih. Ljudje smo si različni in vsak ima drugačne sposobnosti in zmožnosti. Tehniko plavanja, skoke in obrate lahko prilagodimo vsakemu posamezniku posebej in mu s tem omogočimo čim bolj optimalen zaveslaj in udarec.
Kako je plavanje prilagojeno za različne specifike invalidnosti?
Jana: Tukaj bi lahko napisala vrsto prilagoditev za vsakega posameznika. Trenutno v skupini para plavalcev Športnega društva Riba, katero vodim, plava deset plavalcev različnih stopenj in vrst invalidnosti, govorim o gibalno oviranih. Za vseh deset plavalcev je sestavljen program glede na njihovo zmožnost, za prilagoditve pa uporabljamo različne plavalne rekvizite, kot so plavutke, lopatke, plovec, deska, plavalna tuba, plavalni pas in podobno. Predvsem je pomembno, da se plavalcu s prilagoditvami poveča plovnost in s tem zmožnost za boljši zaveslaj in udarec.
Kakšni so postopki učenja para plavanja? Se lahko s para plavanjem ukvarja vsak invalid?
Jana: Plavanje je celosten šport, ki lahko skladno razvija in oblikuje telo. Je prav tako športna dejavnost z najmanjšim številom negativnih stranskih učinkov. Metodični postopki učenja so povsem enaki kot pri plavalcih neinvalidih: prilagoditev na vodo, učenje po korakih tehnike, skoka in obrata. Poznamo tudi metodo učenja plavanja po konceptu Halliwick, katero se uporablja lahko tudi pri učenju plavanja neinvalidov. Ta metoda je predvsem odlična za težje ovirane osebe, saj učenje plavanja temelji predvsem na hrbtnem položaju, kar začetniku in plavalcu omogoči odprto dihalno pot. S plavanjem se lahko ukvarja vsak, ki ima željo in nima kakšnih zdravstvenih težav, da bi mu te to preprečevale. Tako kot pri vsaki športni dejavnosti pa je potrebno tudi pri tem športu poslušati lastno telo in se izogibati pretiravanju.
Kako koristno je plavaje za osebo z invalidnostjo?
Nino: Osebe z invalidnostjo imamo, zaradi takšnih in drugačnih specifičnih težav, probleme z gibanjem, aktivacijo in nadzorom vseh še delujočih delov telesa. Ravno zato je šport, ki zahteva gibanje celotnega telesa in nadzor dihanja, še toliko bolj koristen za nas, ne samo iz športnega vidika, temveč tudi iz terapevtskega. Plavanje je šport, ki zahteva močno notranjo motivacijo in poleg tega, da nas utrdi in razvije fizično, lahko rečem, da se po nekaj kilometrih v vodi, napredek odraža tudi na mentalnem področju. S tem športom dobimo osnovno psihofizično stanje za lažje soočanje z vsakdanom.
Jana: Plavanje je za vse ljudi zelo dobrodejno, predvsem zaradi navidezne breztežnosti. To povzroči sila vzgona. S tem je telo lažje za toliko vode, kolikor jo izpodrine. Tudi upor vode je pomemben, saj ne omogoča nenadnih premikov telesa. Torej praktično ni poškodb. Vzgon razbremenjuje sklepe, vlažno okolje krepi dihalni sistem, aerobna vadba koristi srčno-žilnemu sistemu. Pri invalidih pa je pomembno predvsem to, da jim omogoči svobodo gibanja.
Nino, plavanje je zate šport, ki celovito razvije človeka. Kaj za gibalno ovirane pomeni voda?
V prvi vrsti predstavlja voda lahkotnost gibanja brez kakršnihkoli pripomočkov. Voda na telo deluje breztežnostno in nam pomaga pri aktivaciji delov telesa, ki jih na suhem ne moremo, s svojo dinamiko in lastnostjo nudi upor, z gibanjem v tretjo dimenzijo, globino pa voda s tlaki pozitivno deluje na prekrvavitev in prijetno "stiska" telo. V prvi vrsti gre za zelo prijetno, pomirjujoče terapevtsko okolje, v katerem se najlažje izenačimo z ne invalidnimi osebami, dobri občutki v vodi in njeno pozitivno delovanje pa se poznajo tudi na samozavesti ter lažjem in boljšem samo sprejemanju.
Konec maja si si na Madžarskem, kjer je potekalo mednarodno plavalno tekmovanje (IPC) za invalide, uradno priplaval prvo A normo za svetovno prvenstvo, ki bo letos jeseni v Mehiki. Kateri tekmovalni načrti in cilji so pred teboj?
Nino: Naslednji teden bo na Berlinskem olimpijskem bazenu potekal finale svetovne paraplavalne serije, na katerem imam v načrtu, da potrdim norme, ki mi še manjkajo za nastop na Svetovnem prvenstvu v Mexico Cityju. Nekako je edini cilj, da odplavam z dobrimi plavalnimi občutki in dobrim zamahom, kar se bo posledično poznalo tudi na dobrem končnem rezultatu, kaj bo prinesla prihodnost bomo pa še videli.
Jana, kako je Nino pripravljen in kako potekajo njegovi treningi?
Jana: Treningi potekajodevet krat tedensko in sicer šest krat v vodi in tri krat na suhem v fitnesu. Trenutno se pripravljava na IPC Svetovno serijo v Berlinu, ki bo potekala med šestim in devetim julijem. Njegovo psihofizično stanje je na odličnem nivoju. Trenutno manjšava količino odplavanega in povečujeva intenzivnost. Rezultati štoparice kažejo, da bo za svetovno serijo popolnoma pripravljen. Ker pa je Nino športnik po poškodbi hrbtenjače, je potrebno delati tudi na preventivi. Tukaj nama pomagajo izkušen fizioterapevt in maser.
Šport je pomemben za osebe z invalidnostjo. Pred kratkim sta se v nemškem Duisburgu udeležila prvega foruma za para športnike.Sodelovalo je 35 nacionalnih paraolimpijskih komitejev, ki so si izmenjali mnenja številnih tematik. Katerih in kaj je bilo glavno sporočilo tega foruma?
Nino: Glavno sporočilo foruma je bilo, da smo športnikinajbolj vidni ambasadorji paraolimpijskega gibanja ter njegovih vrednot in le s skupnimi močmi z nacionalnimi komiteji, panožnimi zvezami ter z mednarodnim komitejem lahko dosežemo še bolj prijetno okolje za športne uspehe ter širjenje paraolimpijskega duha. Prav tako je bilo govora o bolj pravičnih in transparentnih klasifikacijah, skupinah, po katerih smo športniki ločeni glede na svoje fizične sposobnosti. Ena izmed ugotovitev foruma je bila tudi, da mlade osebe z invalidnostjo največkratnimajo informacij, kako se lahko vključijo v šport ter da nam za širjenje teh informacij prav mediji lahko nudite največjo podporo in pomoč.
Jana: Na forum naju je prijavila Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite z namenom mreženja, pridobivanja informacij paraolimpijskega gibanja ter izmenjavo praktičnih izkušenj. Forum je bil namenjen izrecno para športnikom in je bil prvi forum, ki ga je organiziral Mednarodni paraolimpijski komite (IPC). Zavedajo se, da so bistvo njihovega gibanja, športniki, ki so pravilno in pošteno klasificirani, informirani in izobraženi na tem področju. Izvajale so se delavnice na temo klasifikacij, športnega obnašanja, socialnih medijev, anti dopinga, dvojne kariere. Osebno menim, da bi takšne dogodke za športnike, trenerje in strokovne delavce nacionalnih paraolimpijskih komitejev morali organizirati vsako leto. Pohvala organizatorju.
Vesna Pfeiffer
