Slovenski šolski muzej se je v zadnjih letih posvetil dostopnosti z dvema pomembnima razstavama: "V tem domu luč prosvete sije!" (Polona Koželj, 2019) in "Šola je prvo, kar potrebujejo" (Polona Koželj in Klara Marija Keršič, 2022). Obe razstavi, posvečeni stoletnicam šolanja slepih in gluhih na Slovenskem, sta spodbudili načrtno ukvarjanje z vprašanjem dostopnosti. Po besedah Klare Marije Keršič iz Slovenskega šolskega muzeja je bilo pomembno sodelovanje z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, ki je podprlo prizadevanja muzeja.
Keršič poudarja, da je ključno tudi izobraževanje zaposlenih na področju dostopnosti. Sodelavci iz vseh oddelkov muzeja (vodstvo, finančna služba, knjižnica, služba za odnose z javnostjo, služba za projekte, konservatorsko-restavratorska služba, kustodiat, vodiči) so se udeležili izobraževanj, ki so jih izvajali strokovnjaki iz Zavoda Dostop ter osebe z okvarami sluha in vida.
Poleg izobraževanj so v muzeju izvedli poskusna vodstva in učne ure za skupine oseb z okvarami sluha in vida. Te aktivnosti so služile kot pomembna učna izkušnja za vodiče, ki so po vsakem obisku izvajali evalvacije z obiskovalci. Te evalvacije so omogočile pridobivanje povratnih informacij, ki so bile osnova za izboljšave programov. Posebna izkušnja je bil tudi obisk skupine starejših nad 80 let, ki se soočajo s starostno izgubo sluha, vida in gibalno oviranostjo.
Praktične prilagoditve za večjo dostopnost
Muzej se je posvetil tudi prilagoditvam, ki omogočajo boljšo dostopnost prostorov in vsebin. Klara Marija Keršič navaja naslednje prilagoditve: napisi v brajici; nakup slušne zanke; kontrastni trakovi za stopnice in kontrastne nalepke za vrata. Po besedah Keršič so bile te prilagoditve načrtovane z mislijo na smotrnost in uporabnost za osebe z oviranostmi ter estetsko vrednost za vse obiskovalce.
“Šola je zakon!” - Vodnik po stalni razstavi Slovenskega šolskega muzeja v lahkem branju
Naslednji korak k večji dostopnosti je bil razvoj Vodnika po stalni razstavi Slovenskega šolskega muzeja v lahkem branju. Pri tem projektu je sodelovala učiteljica in specialna pedagoginja Živa Jakšić Ivačič, avtorica priredbe. Vodnik je bil oblikovan z namenom, da vsebino razstave približa obiskovalcem z motnjami v duševnem razvoju in drugim, ki potrebujejo lahko razumljive informacije.
Vodnik je strukturiran skladno z razstavo in vključuje ilustracije ter fotografije, ki pomagajo povezati pisne informacije s konkretnimi predmeti. Pri razvoju vodnika so sodelovali tudi testni bralci iz Dnevnega centra Zveze Sožitje, ki so pomagali preverjati razumljivost prirejenih informacij. Ugotovitve testnih bralcev so bile dragocene za prilagajanje vsebine, še posebej pri zahtevnih tematikah, kot so humanizem, protestantizem in protireformacija, je razložila Jakšić Ivačič. Vodnik je bil oblikovan v skladu s smernicami lahkega branja. Oblikovalki Irena Gubanc in Teja Jalovec sta se poglobili v oblikovne prvine lahko berljivih del v slovenskem prostoru, kar je zagotovilo ustrezno obliko vodnika. Živa Jakšić Ivačič poudarja, da so testni bralci aktivno sodelovali v celotnem procesu od prvega osnutka vsebine do končnega rezultata.
Poleg dostopnosti se Slovenski šolski muzej posveča tudi ozaveščanju javnosti. Z gostovanjem razstave o izobraževanju gluhih in izdajo tematske številke strokovne revije Šolska kronika si prizadevajo spodbuditi strokovno javnost. Posebno pozornost namenjajo tudi mlajšim obiskovalcem in šolskim skupinam, ki preko vprašanj o brajici spoznavajo pomembnost spoštovanja dostojanstva vsakega posameznika v družbi, je za konec dodala Klara Marija Keršič.