Na črno-beli fotografiji je Toni Perc. V rokah drži narobe obrnjeno diatonično harmoniko, »frajtonarico«. Foto: Matej Peljhan, katalog razstave Vojna in mir, mir in vojna
Na črno-beli fotografiji je Toni Perc. V rokah drži narobe obrnjeno diatonično harmoniko, »frajtonarico«. Foto: Matej Peljhan, katalog razstave Vojna in mir, mir in vojna

V razstavnem prostoru Mestne občine Ljubljana, »Ljubljana, občina po meri invalidov«, je bila v četrtek, 4. februarja 2016, odprta razstava fotografa Mateja Peljhana z naslovom Vojna in mir, mir in vojna. Razstava predstavlja portrete štirih mladih oseb, civilnih invalidov vojn, ki so se v zadnjih desetih letih ponesrečili z neeksplodiranimi vojnimi ubojnimi sredstvi. Razstava bo v razstavnem prostoru Mestne občine Ljubljana na Mačkovi ulici 1 v Ljubljani odprta do 29. februarja 2016.

»Matej Peljhan je glavnino svoje fotografske ustvarjalnosti naslonil na ljudi z izkušnjo drugačnosti in z njihovimi zgodbami začel odstirati tančico s tematike, ki je morda prepogosto postavljena na obrobje našega družbenega dogajanja. Poglavitne vrednote njegovega fotografskega izražanja so preprostost, iskrenost in ob tem nenavadna globoka izpovednost, podprta z resničnimi in v njegovem primeru tudi bolečimi dejstvi. Peljhanova ustvarjalnost temelji na stališču, da je treba vsako temo odpreti avtorsko doživeto, na najbolj prepričljiv in razumljiv način ter z jasnimi sporočili,« je v spremni besedi k fotografski razstavi Mateja Peljhana Vojna in mir, mir in vojna zapisalIztok Premrov.

Matej Peljhanje otroštvo preživljal v vasi Col nad Vipavsko dolino. Osnovno šolo je končal v domačem kraju, srednjo naravoslovno-matematično šolo pa v Idriji. Nato se je odločil za študij psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, zatem pa je končal še specializacijo iz klinične psihologije. Vse to znanje mu veliko pomaga pri delu z otroki s posebnimi potrebami, ki ga opravlja. Spekter njegovega zanimanja je širok in sega od športa do umetnosti. Ukvarjal se je s triatlonom in dvakrat premagal najtežjo enodnevno športno preizkušnjo na svetu, Ironman. S fotografijo se je Matej Peljhan začel ukvarjati razmeroma pozno, šele pred kakimi sedmimi leti, vendar je v tem kratkem času dosegel skokovit napredek v estetskem in tehničnem pogledu. Na mednarodnih razstavah je prejel že več kot sto priznanj in nagrad, resno in poglobljeno ukvarjanje s fotografijo pa dokazujejo tudi knjige, ki jih je izdal samostojno ali kot soavtor. Peljhan je doslej ustvaril različne fotografske cikle, med katerimi je najodmevnejši cikel fotografij Mali princ o fantu z mišično distrofijo, ki je doživel izvedbo tudi v obliki televizijskega dokumentarca. V ciklu Metamorfoze se Peljhan spušča v dialog s slikarskimi umetninami največjih evropskih mojstrov, in to tako, da njihove ikonografske motive prenaša v svet invalidnih oseb. V ciklu Avto/manual pa se osredotoča na lastno podobo in skoznjo izpoveduje pričevanje o samem sebi in svojem odnosu do sveta.

Vojna in mir, mir in vojna

»V Sloveniji je še vedno zelo veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev iz vseh preteklih vojn, ki se skrivajo v zemlji ali v starejših zgradbah. Tragično je, da se dogajajo poškodbe z eksplozijami še tako dolgo po tem, ko so se vojne končale. Največkrat so žrtve otroci in mladostniki, ki doživijo to kot izjemno hud udarec, saj jih vse življenje zaznamujejo hude telesne poškodbe in tudi psihične travme,« je v svojem uvodnem nagovoru povedal mag. Adolf Videnšek, predsednik Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije.

Matej Peljhan je pri desetih letih med igro doživel hudo nesrečo z eksplozivnim sredstvom, ostankom iz drugo svetovne vojne. Utrpel je številne poškodbe, izgubil desno roko in eno oko.

Izkušnja, ki jo je sam doživel kot otrok, Peljhana kot fotografa tesneje in pristneje povezuje s portretiranci njegovega zadnjega fotografskega cikla Vojna in mir, mir in vojna. Peljhan kot portretist predstavi življenjske zgodbe štirih mladih ljudi, ki so jih, tako kot njega samega, za vedno zaznamovale poškodbe, ki so jim jih povzročile nesreče z ubojnimi sredstvi iz druge svetovne vojne.

Lucija Žgajnar, Luka Kolbl, Matej Žgajnar in Toni Perc skozi objektiv Mateja Peljhana

Štirje portretiranci so predstavljeni vsak s petimi portreti, ki izpovedujejo njihovo življenjsko zgodbo, ponujajo pa tudi globlji vpogled v njihovo občutenje in doživljanje lastnega telesa. Slike obdaja neka posebna estetika, prežeta s poetiko, ki je lastna Peljhanu. »Portrete štirih izbranih oseb je napravil na sebi lasten, po svoje odkrit, neposreden in tudi angažiran način, predvsem pa brez patetike in pretiravanj. Njegovo načelo, da ne šokira, temveč ljudi gane, ga je vodilo po zanesljivi in premišljeni poti, posejani z najiskrenejšimi človeškimi občutji. Portretirance je ujel pri vsakdanjih opravilih, v njihovem vsakdanjem življenjskem ritmu, pri tem, kako so sposobni peljati svojo zgodbo naprej z vsem slabim in dobrim, ki jih obkroža. S temi fotografijami je znova dokazal, da kar ni iz srca, je daleč od resnice,« je v svoji spremni besedi razmišljal Iztok Premrov.

Vabljeni na ogled fotografske razstave Mateja Peljhana Vojna in mir, mir in vojna, ki je nastala v sodelovanju Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije in je na ogled v razstavnem prostoru Mestne občine Ljubljana na Mačkovi 1 v Ljubljani. Razstava bo na ogled do 29. februarja 2016. x

Veronika Rot

Fotografija je iz cikla Metamorfoz fotografa Mateja Peljhana. Na sliki je golo moško telo v krogu Leonarda da Vincija. Moškemu manjka desna roka od komolca navzdol. Foto: Matej Peljhan, arhiv MMC RTV SLO
Fotografija je iz cikla Metamorfoz fotografa Mateja Peljhana. Na sliki je golo moško telo v krogu Leonarda da Vincija. Moškemu manjka desna roka od komolca navzdol. Foto: Matej Peljhan, arhiv MMC RTV SLO