Konec januarja ste na politične stranke ter predsednike DZ, države in vlade in ministre naslovili pobudo za spremembo zakona o volitvah v DZ. Kateri člen spodbijate kot sporen? kaj ta člen določa? In kakšno spremembo predlagate?
Zadnji dan meseca januarja 2022 smo na vodje poslanskih skupin v DZ naslovili pobudo in predlog za spremembo 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor. Pobudo smo naslovili tudi na predsednika Republike Slovenije g. Boruta Pahorja, predsednika Državnega zbora g. Igorja Zorčiča, predsednika vlade g. Janeza Janšo in pristojnega ministra za javno upravo g. Boštjana Koritnika. V nadaljevanju smo pobudo naslovili tudi na predsednika Ustavnega sodišča dr. Mateja Accetta, predsednika Vrhovnega sodišča mag. Damjana Florjančiča, Varuha človekovih pravic g. Petra Svetino in Zagovornika načela enakosti g. Miho Lobnika.
Predlagamo, da se spremeni 7. člen ZVDZ tako, da se črta 2. odstavek, ki določa, da posameznik, ki je dopolnil osemnajst let starosti in je sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev, nima pravice voliti in biti voljen. Obenem predlagamo, da se črta 3. odstavek istega člena, ki določa odvzemanje volilne pravice oziroma daje sodišču pravico in pristojnost, da posebej odloči o odvzemu volilne pravice ob postavljanju osebe pod skrbništvo. S črtanjem teh dveh odstavkov se odpravi zakonska podlaga za odvzemanje volilne pravice. Odvzemanje volilne pravice je tudi v nasprotju s Konvencijo o pravicah invalidov (KPI) in slovensko ustavo. V 9. členu predlagamo dopolnitev v skladu s KPI, s katero se osebam z invalidnostjo omogoči podpora pri izražanju volje na volitvah s pomočjo druge osebe, ki si jo izbere sam.
Koliko ljudem v Sloveniji je odvzeta volilna pravica zaradi njihove invalidnosti? Kakšne razloge navajajo odločevalci za odvzem te pravice?
Po podatkih iz medijev je bila volilna pravica do meseca novembra 2017 odvzeta 1935 osebam. Na podlagi podatkov MNZ je bila volilna pravica do 23.05.2019 odvzeta 2035 polnoletnim državljanom, do 03.1.2022 že 2929 državljanom in do 10.2.2022 je bila volilna pravica odvzeta 3016 državljanom, kar pomeni, da je bilo samo v 29 delovnih dneh leta 2022 dodatno odvzeta volilna pravica novim 87 polnoletnim državljanom, kar pomeni trem državljanom na delovni dan v tem letu. Volilno pravico odvzemajo sodišča na podlagi »sporne« zakonodaje in se pri tem najverjetneje sklicujejo na določbo 2. odstavka 7. člena, da osebe na razumejo pomena, namena in učinkov volitev. Natančnih razlogov, zaradi katerih so se sodišča odločila za odvzemanje volilne pravice, ne poznamo, saj gre za osebne podatke. Poznamo samo žalostne zgodbe posameznikov in njihovih staršev, ki so bili podvrženi postopkom ugotavljanja sposobnosti pomena, namena in učinkov volitev oseb, ki imajo drugačne intelektualne sposobnosti ali drugačne načine razmišljanja, zaradi katerih so opredeljeni kot osebe z »motnjo v duševnem razvoju«, ali osebe s »težavami v duševnem zdravju«. V postopkih, kjer so bile osebe postavljene pod skrbništvo in jim je bila obenem odvzeta tudi volilna pravica, se dogajajo ravnanja, ki močno posegajo v človekovo dostojanstvo in v temeljne človekove pravice. Kot je zapisala ena izmed mater, ki podpira pobudo: » Z možem sva ravno ob odvzetju volilne pravice najini 20 letni hčerki doživela kot veliko ponižanje in veliko krivico, hčerka pa je težko sprejela dejstvo, da se volitev ne bo mogla udeležiti, kot je vedno pričakovala.«
Pogosto je še vedno slišati mnenje »zakaj bi volili, če pomena volitev ne razumejo«. Kako izkoreniniti te predsodke in tudi ljudem, ki jim je zaradi invalidnosti odvzeta volilna pravica, omogočiti polnopravno sodelovanje v družbi?
Najprej je potrebno postaviti vprašanje, kaj sploh pomeni razumeti pomen in namen volitev. To je po naravi retorično vprašanje, saj nanj ne pričakujemo odgovora in je v bistvu vprašanje, ki ima toliko odgovorov, kot je volivcev. Volitve so praznik demokracije in človekova pravica, ki je zapisana v ustavi. Če smo demokratična država, ki je enakopravna do vseh državljanov, se pri tem ne postavlja nikakršnih pogojev. Takih držav v EU je najmanj 12, ki se ne sprašujejo, kako posameznik razume volitve. Vsakdo jih ima pravico razumeti, tako kot jih razume. Napačne ali nepravilne odločitve, komu bo polnoletni državljan dal svoj glas, ni. Lahko je samo nepravilno izpolnjena glasovnica, ki zato postane neveljavna.
Velika segregacija, ki se v Sloveniji še vedno izvaja in izhaja iz povojnega obdobja in intenzivnega obdobja institucionalizacije v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, je izvirni greh zakoreninjenih predsodkov o osebah z intelektualno oviranostjo – po starem osebe z motnjo v duševnem razvoju. Slednje se še vedno smatra kot osebe, ki ne morejo »odraslo« razumeti družbenih procesov vključno z volitvami, ki so trenutno v Sloveniji dostopne samo tistim, »ki so jih opredelili, kot osebe, ki to razumejo«. Kdo je tisti v Sloveniji, ki bo odločal, ali oseba s cerebralno paralizo, ki ne govori, razume družbena dogajanja in volitve, ali kdo bo odločal ali oseba z motnjo avtizma, ki na zadeve gleda drugače in jih drugače povezuje, res ne ve kaj je namen volitev. Odločanje o drugih in njihovih pravicah vključno z odločanjem o volilni pravici drugih je zastarel skrbniški koncept obravnave oseb z intelektualno oviranostjo ali duševno oviranostjo (osebe s težavami v duševnem zdravju). Ko bomo začeli izvajati inkluzijo že v vrtcih in osnovnih šolah in bomo prenehali otroke vključevati v različne osnovne šole in odrasle nameščati v institucionalne oblike, kjer so izločeni iz vsakdanjega življenja, se bodo začeli podirati predsodki o osebah, ki zadeve razumejo drugače in določenih zadev ne zmorejo enako kot velika večina ostalih. Volilna pravica za vse je samo ena izmed točk doseganja enakopravnosti in enakega dostojanstva za vse na poti do vključujoče družbe. To, da se danes ne »obrnemo več stran« še ne pomeni, da osebe z intelektualno ali duševno oviranostjo tudi resnično sprejemamo.
Kakšno pa je stanje v državah, primerljivih s Slovenijo? Nenazadnje je Slovenija tudi podpisnica Konvencije o pravicah invalidov, ki v svojem 29. členu naslavlja prav pravice invalidov do enakovrednega sodelovanja v političnem in javnem življenju.
Po nam dosegljivih informacijah je volilna pravica za vse osebe ne glede na njihove intelektualne oviranosti ali težave v duševnem zdravju omogočena v 12 državah EU in sicer v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem, v Nemčiji, v Španiji, na Slovaškem, v Franciji, na Švedskem, na Finskem, na Irskem, na Nizozemskem in v Latviji. Avstrija in Italija sta imeli univerzalno volilno pravico še pred ustanovitvijo Evropske unije torej prej letom 1993. Hrvaška in Latvija sta to uredili v letu 2012. Bolj tradicionalne države, kot so Irska, Slovaška, Španija, Francija, Nemčija, so to uredile do volitev v Evropski parlament v letu 2019. Še vedno pa so države v EU, ki ohranjajo odvzemanje volilne pravice osebam z intelektualno oviranostjo in so bile zaradi tega že obravnavane na Odboru OZN za pravice oseb z invalidnostjo, ki nadzira izvajanja KPI, kot kršiteljice 29. člena KPI.
Od vložitve vaše pobude sta minila že skoraj dva meseca. Kakšni so odzivi?
Po poslani pobudi prav vsem poslanskim skupinam oziroma poslancev Državnega zbora in prošnji za povabilo na osebno predstavitev predloga pobude, smo v mesecu februarju in marcu na povabilo poslanskih skupinam LMŠ, SD, SDS, Levica in SAB našo pobudo tudi osebno predstavili. Večina poslanskih skupin je našo pobudo razumela in so se z njo načelno strinjale. Pisno podporo naši pobudi je dala samo ena opozicijska poslanska skupina, medtem ko sta bili pripravljeni pobudo podpreti še dve poslanski skupini opozicije. Očitnega nasprotovanja pobudi nismo bili deležni, je pa ena poslanska skupina opozicije imela vprašanja in pomisleke, ki smo jih razumeli kot pridržek/vzdržanje podpori. Ostalim poslanskim skupinam pobudi nismo osebno predstavljali, saj se poslanske skupine prošnji za povabilo ali niso odzvale ali pa so bili odzivi, da je pobuda dovolj jasna, ali pa, da se volilne zakonodaje praviloma ne spreminja tik pred volitvami.
Glede na mednarodno politično situacijo je pobuda za »volilno pravico za vse« konec meseca februarja postala »manj aktualna«. Čeprav je predsednik Državnega zbora g. Igor Zorčič kot prvi vabitelj na osebno predstavitev pobude izkazal popolno podporo pobudi in zagotovil podporo pri vseh potrebnih postopkih v državnem zboru, pa nismo uspeli pridobiti neposredne podpore 60 poslancev, ki bi omogočili sprejem sprememb ZDVZ še v tem sklicu državnega zbora.
Iz konkretnih podpor in načelnih soglasij tudi poslancev stranke vladajoče koalicije sklepamo, da je zadostna večina poslancev pripravljena pristopiti s spremembi ZVDZ in bo tako verjetno tudi po državnozborskih volitvah. Pričakujemo, da se bodo dane podpore in zagotovila uresničile takoj po nastopu funkcije poslancev novega sklica DZ in da bodo še pred predsedniškimi in lokalnimi volitvami vsi polnoletni državljani, ki bodo to želeli, lahko glasovali kot polnopravni državljani naše demokratične države.
Kakšni bodo vaši naslednji koraki?
Za spremembo zakona je potrebna 2/3 večina oziroma 60 glasov poslancev. Takoj po državnozborskih volitvah bomo ponovno nagovorili poslance preko njihovih poslanskih skupin in jih zaprosili, da takoj po skrajšanem postopku vložijo predlog v zakonodajni postopek. Pričakujemo, da ponovno izvoljenim poslancem tega ne bo potrebno ponovno predstavljati. Če pa bo potrebno, bomo večjo pozornost namenili poslancem oziroma poslanskim skupinam, ki bodo na novo izvoljeni na poslansko funkcijo.
Še pred volitvami, pa bomo pobudo, predlog in vprašanja naslovili tudi na vse nove politične stranke in njihove kandidate, ki se bodo potegovali za mesta poslancev v DZ.
Morda lahko dodate izjavo tudi katere od oseb, ki se borijo, da bi jim bila volilna pravica vrnjena ali pa kak primer, kako je do odvzema sploh prišlo?
Izpisano iz pisne izjava 33 letnega moškega, ki mu je bila zaradi podaljšanih roditeljskih pravic njegovim staršem odvzeta volilna pravica: » Želim si nazaj pridobiti volilno pravico. Od 18. do 21 leta starosti sem se udeleževal volitev. Potem sem prenehal hodit na volitve, ker mi je bila odvzeta volilna pravica. Tudi jaz hočem nazaj volilno pravico, kakor jo imajo moji vrstniki.«
Sedaj 24 letni mladenič, ki je želel imeti volilno pravico, kljub najtežji obliki cerebralne paralize in zelo oteženem komuniciranju, je ob angažiranju staršev pri podaljševanju roditeljskih pravic, s polnoletnostjo pridobil oziroma mu ni bila odvzeta volilna pravica, saj je starš sodišču, ki je predlagalo odvzem volilne pravice, predlagal: »Če sodišče meni, da je za priznanje volilne pravice mojemu sinu s cerebralno paralizo potrebno angažiranje sodnega izvedenca psihiatrične stroke, za katerega bi moral jaz založiti predujem, potem predlagam, da naj predujem založi država, če je to v njenem interesu.« Sodišče leta 2016 polnoletnemu moškemu ni odvzelo volilne pravice in je zaključilo postopek podaljšanja roditeljskih pravic njegovim staršem.