Preverili smo, kako dostopen je vozni park mestnih avtobusov v Ljubljani gibalno in senzorno oviranim invalidom. Povod za članek je bil sicer dogodek, ki smo mu bili priča. Voznik LPP-ja na progi 5 namreč ni želel pomagati invalidki na vozičku na mestni avtobus. Na srečo gre za osamljen primer. V Ljubljanskem potniškem prometu se sicer trudijo, da bi bili mestni avtobusi v Ljubljani kar najbolj dostopni in varni za prav vse potnike. Dodajmo, da je Ljubljana prejemnica bronastega priznanje Access City Award 2015 za mesta dostopna osebam z oviranostmi.
Do leta 2020 bo po vsej državi treba zagotoviti dostopnost do javnega prometa gibalno in senzorno oviranim invalidom, tako določa zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Zimi). Do katere mere je trenutno prilagojen vozni park LPP gibalno oviranim, slepim in gluhim?
Kot ponudnik pomembne storitve, javnega prevoza potnikov, si Javno podjetje Ljubljanski potniški promet prizadeva, da bi bili mestni avtobusi v našem mestu kar najbolj dostopni in varni za vse potnike. Zato smo v letih od 2007 pa vse do danes zamenjali 138 avtobusov, ki so okolju prijaznejši, obenem pa so standardno prilagojeni osebam z oviranostmi. Celostna standardna prilagoditev vozila za osebe z oviranostmi vključuje Led zaslone za boljšo vidnost številke linije in smeri vožnje, klančino ter nagibno tehniko za lažji vstop, posebne prostore za osebe z oviranostmi, drogove za oprijem, ki so ustrezno močne barve in v standardnih razmakih ter glasovne in tekstovne napovednike postajališč. Z navedenim so opremljena vsa vozila v voznem parku LPP, razen 38 vozil starejšega datuma, ki nimajo klančin, kar pa predvidevamo, da bo do leta 2020 - ob sedanji intenzivnosti obnove voznega parka - v večji meri urejeno.
Koliko invalidov uporablja mestni avtobus?
V mreži linij LPP po naši oceni potuje okoli 100 uporabnikov z oviranostmi dnevno. Od uvedbe Urbane je bilo izdanih skoraj 4.700 vozovnic s spremljevalcem.
Že nekaj let imate na mestnih avtobusih storitev prevoz na klic. Kako deluje ta storitev in kaj so njene prednosti?
Storitev Prevoz na klic deluje tako, da oseba s posebno potrebo pokliče Prometno nadzorni center, le ta pa voznika predhodno obvesti o prihodu osebe na avtobus in ga ob tem seznani tudi z njenim izstopnim ciljem in zahtevami potnika. Prevoz na klic je namenjen razen osebam z oviranostmi tudi starejšim, kadar gre za starejše pa se ga poslužujejo pretežno domovi za ostarele, ko s skupinami svojih varovancev potujejo z LPP. Prevoz na klic uporabljajo razen omenjenih še vrtci in kot zanimivost, tudi posamezne mamice z vozički za četvorčke in petorčke. Prednosti storitve Prevoz na klic so, da oseba z oviranostjo ni prepuščena sama sebi, temveč ima na voljo pomoč voznika, kar je pomembno v primerih izrednih dogodkov ali obvozov. V primerih izrednih dogodkov voznik pridobi dodatna navodila tudi iz prometno nadzornega centra in ravna v interesu varnosti potnika.
Vendar pa je uporaba storitve Prevoz na klic vse manjša. Zakaj?
Uporaba storitve prevoza na klic je s strani oseb z oviranostmi, ki so na vozičkih vedno manjša, saj je vozni park večinoma ustrezno opremljen, istočasno pa smo toliko ozavestili voznike, da se omenjeni potniki počutijo dovolj varno in dovolj samozavestne za samostojno potovanje, tudi brez Prevoza na klic. V primeru, da oseba z oviranostjo na vozičku meni, da je bolje, da se prej na storitev prijavi, je to vsekakor dobro, saj bo voznik o prihodu potnika pred prihodom na postajališče obveščen s strani prometno nadzornega centra. Voznik je potniku na vozičku sicer dolžan v vsakem primeru, če ta to želi, izvleči klančino in mu pomagati pri vstopu na avtobus, lahko pa ga potnik prosi le za nagib vozila. Nekateri potniki z vozički lahko namreč vstopajo na avtobus tudi samo s pomočjo nagibne tehnike, ki avtobus nagne v smeri pločnika toliko, da je ovira za potnika premostljiva.
Kot vem, imate redna letna izobraževanja o tem, kakšno pomoč potrebuje potnik, ki je gibalni ali senzorni invalid. Komu vse je namenjeno to izobraževanje?
Potovanje z avtobusi predstavlja za nekatere osebe s posebnimi potrebami izreden izziv, z njim povezan pa je tudi strah. V tem primeru priporočamo, naj bo prvo potovanje opravljeno z izkušenim spremstvom, ki bo pomagalo pri orientaciji osebe z oviranostmi in jo v celoti seznanilo z možnostmi potovanja na avtobusu, tudi z uporabo storitev, ki so sedaj že na voljo. Brezplačen seminar Varno na bus, vključuje razen predavanja o ustrezno varnem potovanju osebe z oviranostjo tudi vožnjo z avtobusom, kjer pokažemo pravilen vstop ter izstop, priporočamo ustrezne oblike potovanja, se nato pogovorimo o možnih težavah in pobudah. Taka predavanja so zelo pomembna tako za nas, ker pridobimo odziv potnikov, kot tudi za potnike z oviranostmi same, ki na ta način bolje spoznajo naš sistem delovanja in se na ta način počutijo bolj varne in samostojne na naših avtobusih ter se lažje socializirajo. Na predavanja se lahko prijavijo večje skupine preko elektronske pošte: mail@lpp.si.
Uvedli ste tudi t.i. identifikacijske kartice. Čemu služijo?
V dialogu s strokovnimi organizacijami, odgovornimi za osebe z oviranostmi, smo ugotovili tudi to, da pri hitrem vstopanju osebe z oviranostmi občasno ne morejo biti dovolj hitro prepoznane, zato smo poiskali novo rešitev s pomočjo posebnih kartic, t.i. identifikacijskih kartic, ki jih potniki lahko najdejo na spletu, jih sami natisnejo in opremijo s podatki. V sodelovanju z društvi in krovnimi organizacijami, ki skrbijo za osebe z oviranostmi so identifikacijske kartice ustrezno orodje, na osnovi katerih vozniki lahko osebo s posebno potrebo takoj prepoznajo in ji ustrezno podajo informacijo za varno potovanje, če oseba z oviranostjo to želi. Če oseba z oviranostjo nima pri sebi identifikacijske kartice, oziroma je ne želi predložiti, pa svetujemo, da ravna po naslednjem vzorcu. Ko vstopa, naj razločno vpraša voznika, kam potuje avtobus oziroma katera linija je in če ji lahko voznik pomaga potrditi linijo, s katero želi ta oseba potovati. Že ob vstopu v avtobus naj slepa ali slabovidna oseba sporoči vozniku, kje bo izstopila in, če želi, da ji voznik ob izstopu pomaga, to tudi vozniku sporoči.
Vozni park torej posodabljate insi prizadevate, da bi bili mestni avtobusi v Ljubljani kar najbolj dostopni in varni za prav vse potnike. Kako pa ozaveščate voznike v tem pogledu?
Ljubljanski potniški promet že nekaj let intenzivno v vsakoletnih seminarjih voznike poučuje o komunikaciji s specifičnimi ciljnimi skupinami. Voznikom posredujemo znanje o tem, kako pravilno razumeti različne skupine potnikov, zvišati tolerančno mejo v času vožnje, ko je voznik obremenjen s prometom in ostalimi stresnimi dražljaji. Preko skupnih seminarjev s strokovnimi ustanovami smo ugotovili, da je istočasno pomembno, da voznik pridobi ob vstopu potnika ustrezne informacije s strani potnika, da mu lažje pomaga. Zato smo pripravili tudi seminar in brošuro Varno na bus za potnike. Seminar smo aktivno predstavili v domovih za ostarele, v društvih upokojencev, na Zvezi slepe in slabovidne mladine, pri članih zveze paraplegikov in v Zavodu Levec.
Kako ste ukrepali v primeru voznika, ki ni želel pomagati potnici na invalidskem vozičku na mestni avtobus (proga 5). Čeprav sama ni mogla zapeljati po klančini, ji ni pomagal, češ, da to ni njegova dolžnost.
Voznik je bil poklican na zagovor, kjer mu je bil izrečen ukrep. Ponovno je prejel navodila, kako ravnati v primeru vstopa ali izstopa oseb z oviranostmi. Poleg tega je bilo vozniku dano vedeti, da se bo v prihodnje njegovo delo dodatno spremljalo, v primeru ponovnih napak pa sledi ostrejši ukrep. So pa tovrstni dogodki izjema.
Vesna Pfeiffer