Prejšnji teden so se vrnili v šole skoraj vsi učenci prvega triletja, z včerajšnjim dnem pa so se v šolske klopi vrnili tudi devetošolci in učenci s posebnimi potrebami. Vzgojno-izobraževalni zavodi so se zaprli 16. marca 2020. Med njimi sta bila tudi Center IRIS in Center Janeza Levca.
Center IRIS
Kot zavod za otroke s posebnimi potrebami so se vrata Centra IRIS uradno odprla v ponedeljek, 25. maja 2020. Katjuša Koprivnikar, ravnateljica Centra IRIS, zatrjuje, da so imeli zaradi drugačnih pogojev dela in potreb otrok in mladostnikov že v tednu med 11. in 15. majem več srečanj s predstavniki NIJZ in ministrstva, na katerih so jim predstavili posebnosti zavodov otrok s posebnimi potrebami, v četrtek, 21. maja, pa so s strani NIJZ prejeli dodatna priporočila, ki so tudi njim omogočila izvajanje programov in odprtje Centra IRIS.
Nekateri dijaki so se vrnili že prejšnji teden. Koprivnikar pojasnjuje: "Ker imamo v Centru IRIS tudi zaključne letnike srednje šole in se dijaki pripravljajo na poklicno maturo, smo se odločili, da trem dijakom poklicne mature omogočimo priprave na maturo že s torkom, 19. 5. 2020. Vsi trije so se z veseljem vrnili v šolo in povedali, da so zelo pogrešali direkten kontakt z učitelji."
Center Janeza Levca Ljubljana
V Centru Janeza Levca so učenci v času pouka na daljavo pogrešali neposreden stik s sošolci in učitelji, čeprav je večina izmed njih v času izobraževanja na daljavo komunicirala preko video povezav. Ravnatelj Centra Janeza Levca dr. Matej Rovšek pojasnjuje: "Neposrednega osebnega stika taka oblika ne more nadomestiti. Večina je torej na ponoven vstop v šolo komaj čakala, seveda pa so tudi učenci, ki so se prilagodili na razmere šolanja od doma in jim pomeni vrnitev v šolo nov stres."
S ponedeljkom so v Centru Janeza Levca sprejeli tudi učence 9. razredov in učence posebnega programa vzgoje. Šola je takrat še bolj zaživela, tveganje je nekoli večje, zato pa je potreba toliko večja doslednost pri upoštevanju varnostnih ukrepov, še dodaja Rovšek.
V Centru Janeza Levca so že takoj po prihodu učencev v šolo prišeli s poučevanjem novih rutin vedenja in gibanja: kaj pomeni razdalja med učenci, umivanje rok, prehodi med prostori, novi urniki dejavnosti. Ravnatelj dr. Matej Rovšek pojasnjuje: "Glede na to, da je število učencev na razred v Centru Janeza Levca Ljubljana manjše kot v redni osnovni šoli s samo razdaljo med učenci in učitelji načeloma nimamo težav. Je pa seveda v naravi učencev potreba po bližini in dotiku, zato tega ni mogoče v celoti preprečiti. Poučevanje zelo ovirajo maske, ki naj bi jih nosili učitelji, saj je pomembna sestavina poučevanja tudi neverbalna komunikacija učitelja z učenci. Problem, ki ostaja nerazrešen, so prevozi učencev v šolo – zaenkrat so to breme prevzeli starši."
V Centru IRIS prostorski in kadrovski pogoji dopuščajo, da so se v ponedeljek v vrtec, šolo in dijaški dom vrnili vsi otroci in mladostniki, ne glede na to, v katerem razredu so, saj so, kakor pravi Koprivnikar, "razredi sestavljeni iz več razredov, npr. 7., 8. in 9. razred skupaj, zato pouk samo za 9. razred ni izvedljiv."
Dodatna priporočila za delo z otroki s posebnimi potrebami
NIJZ je v četrtek, 21. maja, sprejel Dodatna priporočila za delo z otroki s posebnimi potrebami v vzgoji in izobraževanju za preprečevanje širjenja okužbe s SARS CoV-19. V njej priporočajo uporabo osebne zaščitne opreme, pri tem pa omogočajo pri delu z gluhimi in naglušnimi uporabo vizirja. Pripročila navajajo tudi manj restriktiven ukrep uporabe zaščitne maske pri mladostnikih s specifičnimi primankljaji (gluhi in naglušni – branje z ustnic, mladostniki z govorno-jezikovnimi težavami – težave z lokomotornimi organi, mladostniki z avtističnimi motnjami – komunikacija brez očesnega kontakta, ki bi v primeru pogleda v oči lahko sprožil nezaželeno obliko vedenja) in zaposlenih. V priporočilih je poudarjeno, "da se priporočila smiselno uporabljajo v konkretnih situacijah."
V Centru Janeza Levca glede informacij s strani NIJZ niso povsem zadovoljni. Rovšek pojasnjuje: "Lahko bi sicer rekli, da so nekatere informacije iz pristojnih ministrstev in NIJZ nekoliko pozne, vendar menim, da mora imeti vsaka šola toliko avtonomije in odgovornosti, da zna postopke ponovnega zagona pouka v šoli določiti sama. Kako torej splošna priporočila NIJZ prilagoditi stanju v šoli ter kako prilagoditi pedagoške postopke, da vpeljava pouka poteka prijazno učencev in učiteljem ter da hkrati ohranjamo varno okolje, je zadeva presoje in odgovornosti vodstva in strokovnih delavcev posamezne šole."
Da bi zagotovili varno okolje tako za zaposlene kot otroke in mladostnike, ki so pogosto tudi zdravstveno bolj ogroženi, so denimo v Centru IRIS sprejeli Načrt izvajanja ukrepov za zmanjševanje prenosa okužbe s COVID-19 na kar 20 straneh.
Ravnateljica Koprivnikar pojasnjuje: "Priporočila NIJZ so usmerjena na vzdrževanje primerne razdalje, čim manj dotikanja raznih površin, uporabo zaščitne opreme, pogosto razkuževanje in umivanje rok, pripomočkov. Vse to je ravno v nasprotju kar potrebujejo naši otroci in mladostniki. Če bi upoštevali priporočeno razdaljo med posamezniki, pouk pri slepih sploh ne bi bil mogoč, močno pa bi vplivali tudi na razvoj njihove samostojnosti. Vzdrževanje distance je nemogoče, saj ne vidijo kolikšna je njihova razdalja. Pri hoji po šoli imajo osvojene poti, ki vključujejo vodilne linije (ograja, stena) in se jih med hojo dotikajo. Tako bi po priporočilu NIJZ, da se po vsakem dotiku kljuke in ograje, razkužujejo, moral za vsakim posameznikom nekdo razkuževati. Prav tako ni mogoče zagotoviti ustrezne distance med učiteljem in učencem, saj je pogosto potrebno slepemu pomagati tako, da ga primeš za roko in vodiš. Glas izza maske je spremenjen in pogosto nejasen, kar vpliva na kvaliteto izvajanja pouka. Infografike in plakate z opozorili, ki jih priporoča NIJZ, so za slepe neuporabne. Prilagoditve bi bile lahko v obliki brajevega zapisa, a bi to pomenilo, da bi se zapisa dotikali mnogi učenci. Vonj po razkužilu lahko vpliva na počutje mnogih otrok z avtizmom, zato smo morali prilagoditi tudi načrt čiščenja razredov. Ker želimo, da se v vrtec in šolo vrnejo vsi učenci, smo priporočila NIJZ smiselno prilagodili potrebam naših otrok, a kljub temu zagotovili varno okolje za zaposlene, otroke ter mladostnike. Dodatna skrb pa je namenjena učencem, ki spadajo v skupino z rizičnimi obolenji. Z ukrepi smo seznanili vse starše in z veseljem ugotavljamo, da se bodo v vrtec in šolo vrnili vsi, razen 4 učencev od 45."
Pouk po koronavirusu
Koprivnikar nadaljuje: "Pouk bomo izvajali na način, da se bodo otroci in mladostniki ob vrnitvi počutili prijetno in občutili čim manj sprememb. Poskrbeli smo, da se posamezne skupine ne bodo srečevale in združevale ter da se bo s posamezno skupino otrok dnevno srečevalo čim manj različnih strokovnih delavcev. V dijaškem domu smo vsakemu otroku in mladostniku zagotovili svojo sobo. Z uporabo priporočene zaščitne opreme pa bomo dovoljevali tudi neposreden stik med strokovni delavci in učenci. Izobraževanje na daljavo ostaja le v okviru izvajanju dodatne strokovne pomoči. Izvajanje mobilne službe temelji na več dnevnih obiskih šol in vrtcev, kar v tem trenutku predstavlja večje tveganje tako za otroke in mladostnike kakor tudi za zaposlene."
V Centru Janeza Levca menijo, da je učni proces sedaj precej drugačen, saj teče vzporedno po dveh poteh. "Ostaja izobraževanje na daljavo, na 'novo' smo vpeljali pouk v šoli. Tudi ta ni povsem enak pouku, ki ga izvajamo v normalnih razmerah. Poučevanje je utemeljeno na povezanosti in neposrednemu stiku med učiteljem in učenci. Ta vez je v teh razmerah nekoliko šibkejša. V ospredju je skrb za psihosocialno stanje učencev. Ali učni proces opravljamo uspešno? Prepričan sem, da so učitelji našli učinkovite poti poučevanja in da so se kakovostno odzivali na zelo različne situacije v katerih so učenci doma. Sama kombinacija obeh načinov učnega procesa, je sicer nenavadna, vendar zaenkrat še obvladljiva," pojasnjuje Rovšek.
Ravnateljica Centra IRIS, Katjuša Koprivnikar, pa pravi, da so s poukom na daljavo pridobili veliko novih znanj. Pravi: "Ugotavljamo, da bomo lahko posamezne oblike dela, ki smo jih razvili v tem času, izvajali tudi, ko se bodo otroci in mladostniki vrnili v Center. Pomembno spoznanje je tudi, da moramo v nadaljevanju otroke in mladostnike pripravljati na možnost, da se bo podobna situacija lahko ponovila, zato že razmišljamo katera znanja in spretnosti bi bilo dobro osvojiti, da bi naslednjič pouk na daljavo lahko potekal še bolj kvalitetno."