Kolajne na olimpijskih igrah so najvišje priznanje za trud in trdo delo športnika, deležni pa so jih zgolj najboljši. Tiste, ki jih bodo na letošnjih paraolimpijskih igrah, tekmovanju za najboljše športnike invalide, dobili zmagovalci ter drugo- in tretjeuvrščeni, pa bodo tudi nekaj posebnega.
Paraolimpijske igre vse bolj postajajo del olimpijskega športnega festivala. Brazilci, ki jih bodo gostili po končanih OI od 7. do 18. septembra, tako skupno pripravljajo olimpijski in paraolimpijski projekt, s ponosom pa so predstavili tudi medalje, ki jih bodo delili najboljšim športnikom invalidom čez dober mesec. Na voljo bo natančno 2642 paraolimpijskih medalj, od tega 877 zlatih, 876 srebrnih in 889 bronastih, vse pa so prilagojene tako, da jih lahko na prvi otip prepoznajo tudi slepi in slabovidni. V njihovi notranjosti so namreč kovinske kroglice, ki ob tresenju oddajajo različne zvoke glede na to, ali gre za zlato, srebrno ali bronasto medaljo. Tako lahko tudi tisti, ki ne vidijo, takoj vedo, kako žlahtna je kolajna.
Pogum, vztrajnost in razvoj športnikov
Najšibkejši zvok oddajajo bronaste, v katerih se skriva 16 kroglic. Sledijo srebrne z 20 kroglicami, v zlatih pa je 28 kroglic. Vse imajo tudi napis v Braillovi pisavi, in sicer Rio 2016 Paralympic Games. Niso pa prav lahke, njihova masa je 500 gramov. Na sprednji strani je poleg logotipa iger še simboličen vzorec zrnc peska, kar po zagotovilih prirediteljev simbolizira pogum, vztrajnost in razvoj športnikov. Kolajne so prvič doslej izbočene oziroma nimajo enakomerne debeline po celotni površini, na robu pa je z laserjem vgraviran šport oziroma disciplina, za katero je medalja namenjena.
Prijazne do okolja
V Braziliji pa so, poleg tega da so medalje precej inovativne, poskrbeli tudi za njihovo ustrezno okoljsko uravnoteženost. Zlato zanje so pridobivali po metodi, ki ne uporablja za okolje zelo spornega živega srebra, pri srebrnih in bronastih pa je 30 odstotkov materiala recikliranega. Trakovi, na katerih so kolajne obešene, so narejeni iz predelanih starih plastenk, mislili pa so tudi na embalažo: shranjene so v ličnih škatlah, narejenih iz ekološko ustrezno pridelanega lesa.
Zgodovina paraolimpijskih iger
Prvič so športne igre, na katerih so se pomerili športniki invalidi z vsega sveta, organizirali leta 1960 v Rimu. Zamisel o tekmovanju za invalide, s katerim bi jim približali in olajšali običajno vsakodnevno življenje, pa se je porodila veliko prej, in sicer v Veliki Britaniji kmalu po drugi svetovni vojni. Za številne vojne invalide je s športnim udejstvovanjem poskrbel Ludwig Guttmann, kirurg nemškega rodu, ki je pred izbruhom vojne pobegnil v Veliko Britanijo. Začelo se je pravzaprav le z rekreacijo za invalide, predvsem tiste s poškodbami hrbtenice, nadaljevalo pa z eno najhitreje razvijajočih se športnih panog, ki je hitro pridobivala ugled in množičnost. Prvo takšno tekmovanje je bilo leta 1948 v Stoke Mandevillu, po katerem je dolgo časa, vse do 1. paraolimpijskih iger v Rimu, tudi nosilo ime.
V Rimu so tekmovanje prvič organizirali v slogu olimpijskih iger
V Rimu je nastopilo 400 športnikov iz 23 držav, tekmovanje pa so v angleščini poimenovali Paralympics, kar pomeni paralelne oziroma vzporedne olimpijske igre. Pozneje se je udeležba povečevala, leta 1984 so igre v ZDA izvedli celo v dveh mestih, istega leta pa so prvič že na atletskem sporedu OI v Los Angelesu predstavili tudi nekatere paraolimpijske discipline, kar je pozneje postalo tradicija. Pomembna prelomnica v zgodovini paraolimpijskih iger je bila štiri leta pozneje. V Seulu so tekmovanja invalidov spet, prvič po Tokiu 1964, izvedli na istih tekmovališčih kot OI. Na vseh poznejših igrah je takšno ravnanje postalo samoumevno, MOK pa od vseh kandidatov za pripravo OI pričakuje, da bodo pripravljeni sprejeti tudi paraolimpijske športnike.
Slovenija na teh tekmovanjih ni novinka
Do leta 1990 so slovenski športniki invalidi na prvenstvih uspešno nastopali v tedanji jugoslovanski reprezentanci, od leta 1972 tudi na paraolimpijskih igrah, leta 1992 pa so v Barceloni prvič nastopili samostojno. Slovenijo bo na letošnjih paraolimpijskih igrah v Riu med 7. in 18. septembrom zastopalo osem športnikov: plavalec Darko Đurić, strelci Veselka Pevec, Damjan Pavlin, Franček Gorazd Tiršek in Franc Pinter Ančo, kolesar Primož Jeralič, maratonec Sandi Novak ter parakajakaš Dejan Fabčič. x
V. P./STA