"Smo judoisti ne glede na to, kakšne prilagoditve potrebujemo," je sporočilo vodje komisije za inkluzivni judo Viktorije Pečnikar Oblak. Po mnenju trenerja Toma Dadiča pa judo razbija vse stigme.
Inkluzija oz. vključitev oseb s posebnimi potrebami v družbo pomeni, da prilagodimo okoliščine, programe ter vrste in način dela posamezniku, da se počuti enakovredno vključenega. V primeru športa to pomeni "možnost izbire, da vsak človek ne glede na svoje psihofizične sposobnosti lahko izbere med paleto športnih programov", je za STA pojasnila vodja Komisije za inkluzivni judo na Judo zvezi Slovenije Viktorija Pečnikar Oblak.
Vsi športi po njenih besedah nosijo v sebi etiko spoštovanja in t. i. fair playa, pri borilnih veščinah pa so ti vidiki še bolj izraženi. Konkretno pri judu že z gestami, kot so prikloni, izkažemo spoštovanje tako do trenerja kot do nasprotnika. "Ta filozofija spoštovanja je vtkana v čisto vsako poro delovanja in zato smo mogoče še bolj odprti za inkluzijo," razmišlja Pečnikar Oblakova.
Začetki inkluzivnega juda
Začetki inkluzivnega juda v Sloveniji segajo v leto 1994 v slovenski Istri. Trener v Judo klubu Koper Tomo Dadič se spominja, da sta tega leta na pobudo kolega judoista Mojmirja Kovača pričela z vadbo tudi za osebe s takšnimi ali drugačnimi oblikami oviranosti. V roku enega leta so imeli že deset inkluzivnih judoistov in tako se je zgodba začela.
Dadič je ob tem izpostavil, da judo ni le šport, ampak tudi veščina, ki ima poleg tekmovalnega še socialni vidik. Pri judu so vsi enaki, judo pa "ponuja vsakemu posamezniku, ne glede na njegove fizične in psihične sposobnosti, možnost, da se udejstvuje".
Inkluzivni treningi
Športniki s posebnimi potrebami trenirajo v ločenih sekcijah, nekateri pa tudi v tekmovalnih sekcijah, na kar so v Kopru še posebej ponosni. Zadnja tri leta so tako štirje inkluzivni judoisti redni člani tekmovalne sekcije, ki so na treningih pomešani z ostalimi. Kot je poudaril Dadič, judo razbija vse stigme ter dokazuje, da "je šport tisti, ki nas določa kot osebe. Ne določa nas neka naša lastnost, da ne rečem neka naša slabost ali hiba".
Zgovoren je tudi starostni razpon inkluzivnih judoistov, ki sega od pet ali šest do skoraj 60 let.
Priznanost inkluzivnega juda
Komisija za inkluzivni judo obstaja od leta 2004, tako da so zastopani v vseh strukturah panožne športne zveze, kar je edinstveno v Sloveniji, je dodal Dadič. V Sloveniji deluje sedem inkluzivnih judo klubov, v programih inkluzivnega juda pa je združenih več kot 150 judoistov z različnimi sposobnostmi. Od leta 2017 poteka tudi državno prvenstvo v inkluzivnem judu.
Viktorija Pečnikar Oblak je še izpostavila, gre pri spodbujanju inkluzije za mednarodni trend, tudi slovenska zakonodaja in posebej zakon o športu pa danes omogočata pogoje za polno inkluzijo.
Inkluzija športnikov s posebnimi potrebami
K temu, da bi inkluzivne športnike pod svoje okrilje sprejele še druge panožne športne zveze, so želeli spodbuditi tudi s skupno akcijo Judo zveze Slovenije, Olimpijskega komiteja Slovenije in Mercatorja Vključeni v življenje, ki se je začela v tem mesecu. Poleg ozaveščanja o inkluziji športnikov s posebnimi potrebami bodo z dobrodelno dražbo 791 risb zbrali sredstva za podporo pri nakupu opreme, pripomočkov za trening, usposabljanju trenerjev in delovanju inkluzivnih klubov.
Ob trenutni ustrezni zakonski ureditvi Viktorija Pečnikar Oblak opozarja na pomanjkanje implementacije v smislu sistemske podpore, s katero bi lahko pri snovanju inkluzivnih programov lahko računali na določena sredstva, kar bi omogočilo tudi nadaljnji razvoj. Trenutno namreč vse še vedno deluje na pogon entuziazma.
Podpora inkluzivnemu športu
Vodja komisije za inkluzivni judo je opozorila še na potreben razmislek glede načina financiranja športnih panog, saj so merila "nastavljena" na tekmovalni del, pri inkluzivnem športu pa poleg tega zajemajo med drugim še rehabilitacijo in rekreacijo. Kot primer je navedla aktualni razpis letnega programa športa, kjer je od dobrih 14 milijonov evrov sredstev za razvoj športa invalidov namenjenih zgolj 25.000 evrov.
Sogovornika sta opozorila tudi na težave zaradi epidemije novega koronavirusa. V koprskem klubu vadbo prilagajajo danim razmeram, kar je zelo težko, saj trenutno ne morejo trenirati, je priznal Dadič.
Viktorija Pečnikar Oblak pa je še posebej opozorila na težave, ki jih imajo v teh razmerah inkluzivni športniki, ki živijo v specialnih socialnovarstvenih zavodih.