Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.V Kodi bodo tokrat vzeli pod drobnogled pasti objavljanja fotografij na družbenih omrežjih. Z objavljanjem fotografij svojih otrok starši posegajo v otrokovo zasebnost. Fotografije s plaže ali bazena pa lahko pristanejo tudi v zbirkah pedofilov.
Objavljanju fotografij svojih otrok na facebooku, instagramu in drugih družbenih omrežjih se nekateri starši preprosto ne morejo upreti. A pri tem se ne zavedajo, da s tem dejansko posegajo v otrokovo zasebnost. Pa ne samo to: z objavo razkrivajo identiteto otroka in lokacije, na katerih se zadržuje. Fotografije s plaže ali bazena pa lahko pristanejo tudi v zbirkah pedofilov.Kakršnokoli objavljanje fotografij ali videoposnetkov otroku onemogoča, da bi sam oblikoval svoj digitalni odtis, pravi strokovnjak za varno rabo interneta Marko Puschner iz Safe.si, točke ozaveščanja o varni rabi interneta: »Ko enkrat starš objavi svojega otroka, dejansko razkrije njegovo identiteto. A želimo razkriti identiteto otroka celemu svetu? Mislim, da ni najbolj priporočljivo.« Tudi dojenček ima pravico do dostojanstva, je stališče varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, ki svari pred pretirano lahkomiselnostjo: »Starši recimo objavljajo veliko slik s plaž, kar je lahko tudi izziv, vemo za pedofile, ki te slike zbirajo. Zato so pravice otrok dovolj znane, vendar pri starših včasih premalo spoštovane.«
Fotografija bo otroka spremljala vse življenje
Otrok lahko staršem zameri, da so objavili stvari, ki niso primerne in mu ne bodo v ponos. »Ta fotografija bo otroka spremljala lahko vse življenje, sploh če je v kočljivi situaciji, tudi kakšni žaljivi komentarji lahko padejo. Druga stvar, ko pride otrok v najstniška leta, ni vseeno, če njegove otroške fotografije vidijo njegovi vrstniki. Svojo podobo želi ustvariti sam, če pa starši delijo njegove fotografije, te možnosti nima,« opozarja Puschner in nadaljuje, da tudi objave v tako imenovanih zaprtih skupinah niso povsem varne: »Če vzgojiteljice objavljajo na družabnem omrežju, je zadeva še zmeraj malo problematična. Katerikoli od staršev lahko objavo deli ali celo javno objavi. Druga zadeva pa je, da Facebook zdaj ima te fotografije. Kaj bo naredil z njimi čez pet, deset let. Otroci, ki hodijo v ta vrtec, so razkriti facebooku.« Nussdorferjeva opozarja, da se ljudje premalo zavedajo, da je objava za vedno, neizbrisno in da pušča pečat, ki ga je zelo težko to odstraniti. Zanimivi so tudi rezultati neke britanske raziskave, ki je pokazala, da povprečen starš do otrokovega 13. leta starosti objavi 1300 fotografij otroka na spletnih družabnih omrežjih.
Še posebej so ogroženi najstniki
Strokovnjaki opozarjajo, da so na spletu še posebej pogroženi najstniki. Ena od raziskav na to temo razkriva, da so prav zaradi družbenih omrežij otroci bolj občutljivi in ranljivi ob vstopu v puberteto, da so nepripravljeni na razumevanje uporabe družbenih omrežij, postajajo pa tudi vse bolj odvisni od tehnologij in vsebin v navideznem svetu. Devetošolci OŠ Poljane, ki svoje fotografije in videe objavljajo predvsem na omrežjih Instagram, Snapchat in Viber, so ekipi Kode priznali, da se med najstniki odvija pravo tekmovanje za sledilce. Na vprašanje, ali se zavedajo posledic objavljanja fotografij na spletu, pa so odgovorili: »Poznam primer, ko je punca objavljala kamorkoli je šla, objavila je letalske karte za počitnice, kamor je šla in med tem so jih oropali, ker so vedeli, da jih ni doma.« Šola učence redno osvešča o pasteh, kljub temu prihaja do incidentov. Zadnjega so sicer imeli pred dvema letoma. »Šlo je ravno za to, da se učenci niso zavedali posledic svojih dejanj in so v skupini viber objavili montirano fotografijo svoje sošolke, ki je bila zaradi tega seveda zelo prizadeta. Odreagirali smo tako, da smo učence povabili na razgovor in se o vsem temeljito pogovorili, kakšne so lahko posledice,« je povedala pomočnica ravnatelja na OŠ Poljane Anuška Vidmar, ki je še pojasnila, da na šoli pripravljajo delavnice tudi za starše učencev, a so zelo slabo obiskane.
Več v oddaji Koda
Katere pasti skriva objavljanje statusa na facebooku, neprestano komentiranje na twitterju in drugih podobnih družbenih omrežjih, zakaj ne objavljati fotografij svojih otrok, in česa naj ne objavljajo najstniki, da ne bodo tega čez nekaj let obžalovali ter zakaj so prehitri zapisi na spletu lahko nevarni za vse, o tem več v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 22. januarja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.