Opis fotografije: Na fotografiji so otroci, ki se učijo hoje z belo palico. Prvi v vrsti ima čez oči črno prevezo. Foto: MDSS Nova Gorica
Opis fotografije: Na fotografiji so otroci, ki se učijo hoje z belo palico. Prvi v vrsti ima čez oči črno prevezo. Foto: MDSS Nova Gorica

S spoznavanjem problematike in specifičnosti okvar vida lahko že mlade generacije ustvarjajo ustrezne razmere za lažje vključevanje oseb s posebnimi potrebami v družbeno življenje, so prepričani v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica, zato so s finančno pomočjo Lions kluba Idrija marca in aprila v 14 oddelkih vrtca Idrija in njegovih enotah izvedli delavnice o slepoti in slabovidnosti.

Na delavnicah, ki so jih izvedli zaposleni Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, se je z življenjem slepih in slabovidnih seznanjalo 289 otrok. »Na začetku smo si zamislili, da bomo imeli po eno delavnico na vsaki šoli, danes pa ugotavljamo, da je bilo teh delavnic mnogo več. Doslej je naše delavnice v različnih krajih obiskalo več kot 2500 otrok, pa dela še nismo končali,« s ponosom pravi predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec. S specifičnimi potrebami in pravili komuniciranja s slepo oziroma slabovidno osebo otroke na delavnicah seznanja tudi Metoda Likar, ki ne vidi.

Si predstavljate, kako je biti slep?

Otroci na vprašanje odgovorijo nikalno in Likarjeva jih popelje v svet teme. Sama pravi, da vidi temo, in nadaljuje: »Pomagam si z belo palico, ki je nekoliko daljša, ker moramo ljudje, ki ne vidimo, oviro poiskati vsaj dva do tri korake prej, preden pridemo do nje, jo zaznati, da se ji potem lahko umaknemo. Ovire so povsod: na pločnikih pa tudi na cesti. Zato je palica za nas zelo pomembna. Pomembni so tudi sluh, tip in vonj. Vse to mora dobro funkcionirati, da lahko tudi mi dobro funkcioniramo. Tip je pomemben zato, da lahko predmet otipamo, vonj je še posebno pomemben za nas gospodinje, ko kuhamo. Pomemben je tudi spomin, saj si moramo slepi dobro zapomniti, kam smo kaj postavili v svojem domu.«

Govoreča ura, čitalnik barv in zveneča žoga

S praktičnimi vajami, kot so gledanje skozi simulacijska očala, igranje igre človek, ne jezi se, ki je prilagojena za slepe in slabovidne, spoznavanje tehničnih pripomočkov, denimo govorečo uro, govoreči termometer, čitalnik barv, lupo, zvenečo žogo, in s treningom hoje z belo palico so na delavnicah spodbudili otroke, da pridobijo izkušnjo življenja z okvaro vida. Aktivnosti so sicer prilagodili starostni skupini otrok, velik poudarek pa so namenili tudi vprašanju, kaj smemo in česa ne v odnosu s slepo in slabovidno osebo.x

[video]

Otrokom približali izkušnjo življenja brez vida
[/video]

V. P.