V invalidskih organizacijah so zadovoljni z odločitvijo vlade, da valorizira nadomestila za invalidnost in dodatka za nego in pomoč osebam s težavami v duševnem razvoju. V Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije pa pričakujejo, da se bodo dodatki valorizirali tudi za ostale kategorije invalidov.
Odločitev vlade se nanaša na zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki pa zadeva zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadete osebe, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo in pri katerih je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi. Direktor Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček Iztok Suhadolnik je ocenil odločitev vlade kot pozitiven premik: "Odločitev vlade bo pripeljala k temu, da bodo osebe, ki so upravičene do tega nadomestila, dobile približno dostojen znesek finančnih sredstev za dostojno življenje". Prepričan je tudi, da je to dobra popotnica za sprejem zakona o socialnem vključevanju invalidov in naj bi zagotovil takšna finančna sredstva odraslim, ki sami s svojim delom ne morejo zagotoviti finančnih sredstev, da bodo lahko dostojno živeli. Do povišanja sredstev bodo tako upravičene osebe z Downovim sindrom in različni drugi sindromi, ki pripeljejo do različnih nižjih intelektualnih sposobnosti, osebe s cerebralno paralizo in drugimi gibalnimi oviranostmi, pa osebe z nezgodnimi poškodbami glave v otroštvu in mladostništvu.
Velika socialna stiska invalidov
"Te osebe bi sicer lahko bile samostojne in imajo vso pravico kot odrasle živeti neodvisno življenje z ustreznimi storitvami, ki jih potrebujejo. A je to mogoče le ob predpostavki, da so vsaj osnovni prihodki v višini, ki jim omogoča zadovoljevanje temeljnih življenjskih potreb," je dejal Suhadolnik. Tudi glavni tajnik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Goran Kustura opozarja na veliko socialno stisko invalidov: "Življenjski slog invalidov je bistveno dražji. Potrebujejo vrsto dodatkov, medtem ko država financira zelo nizke standarde medicinskih in tehničnih pripomočkov, osebne asistence sistemsko še ni. Zato je zanje pomemben vsak evro in pomeni preskok v kakovosti življenja." Kustura tako pozdravlja odločitev vlade in jo označuje za pohvalno dejanje, a ob tem poziva, naj se valorizacija opravi tudi za druge vrste invalidov. Suhadolnik in Kustura sta tudi opozorila, da je sistem v Sloveniji na tem področju neurejen in prejemajo zelo različne socialne transferje, ki so odvisni zlasti od vzroka invalidnosti in diagnoze. "Obstoječi sistem ni dober. Želimo, da bi bil tako postavljen, da bi invalidne osebe imele zagotovljena sredstva za življenje ne glede na čas ali vzrok njihove invalidnosti," je še dejal Suhadolnik.
Zvišanje na pobudo Varuhinje človekovih pravic
Po novem je nadomestilo za invalidnost 370,86 evrov, kar znaša 36 odstotkov neto povprečne plače na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu. Povišanje velja od 1. januarja 2016 dalje, prvo izplačilo povišanih dodatkov je bilo ta mesec, poračun za nazaj pa bo izplačan najkasneje do 31. januarja 2018. Višji je tudi dodatek za tujo nego in pomoč. Za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb se je iz 165 zvišal na 206 evrov, dodatek za tujo nego in pomoč za invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb pa iz 82,54 evra na 103 evre. Pri obeh izplačilih bo opravljen tudi poračun za nazaj. Dodajmo, da je vlada zvišala nadomestilo za invalidnost na pobudo Varuhinje človekovih pravic.
V.P.