Pri krovni zvezi za šport invalidov v Sloveniji so se 52. obletnico delovanja odločili praznovati še posebno zanimivo in nekoliko drugače. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so organizirali medijsko delavnico o paraolimpizmu, na kateri so sodelovali tudi nekateri najboljši slovenski športniki in tako svoje delovanje še bolj približali javnosti.
Za slovenskimi športniki invalidi je izjemna sezona. Alen Kobilica je bil četrti na svetovnem prvenstvu v paratriatlonu, Slovenija je osvojila tri kolajne na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu za slepe in slabovidne, Henrik Plank je dosegel bron na evropskem atletskem prvenstvu, strelci pa so zmagali in bili tretji na svetovnem prvenstvu. Predsednik zveze Damijan Lazar je povedal, da so z ustvarjalno delavnico želeli prikazati značilnosti športa invalidov ter spodbuditi novinarje, da spoznajo športnike in njihove dosežke. »Za takšne uspehe je potrebnega veliko odpovedovanja, trenažnega procesa, strokovnega osebja. Šele s tem je mogoče doseči vrhunske rezultate,« je pojasnil Lazar in dodal, da se je zaradi zadnjih paraolimpijskih iger v Londonu med občinstvom močno povečalo zanimanje za paraolimpizem.
Paraolimpijske igre – vrhunec športa invalidov
Srečanja z novinarji so se udeležili tudi nekateri najboljši slovenski športniki invalidi: plavalec Darko Đurić, ročni kolesar Primož Jeralič, smučar Gal Jakič in triatlonec Alen Kobilica. Trenutno četrti najboljši triatlonec med slepimi in slabovidnimi športniki je povedal, da je krovna svetovna zveza njegovo kategorijo pred kratkim brez pojasnila črtala s seznama športov na prihodnjih paraolimpijskih igrah, ki bodo septembra 2016 potekale v Riu. »Trenutno potekajo protesti, konec koncev smo najštevilnejši, po svoje pa tudi najatraktivnejši in najhitrejši, tako da si česa takega ne morejo privoščiti,« je dejal Kobilica.
Tekmovalni premor
Smučar Gal Jakič je novinarjem razkril, da si bo po paraolimpijskih igrah v Sočiju privoščil tekmovalni premor in se za nekaj časa usmeril v organizacijsko delovanje. Aktiven bo predvsem pri spodbujanju delovanja mladih smučarjev invalidov, priključil pa se bo tudi prizadevanjem za vseslovenski center za priprave športnikov invalidov. Kot je dejal, bi se vsaj za zimske športe lahko v to zelo kmalu razvila Rogla. Plavalec Darko Đurić pa se že pripravlja na paraolimpijske igre v Riu. »Letos sem sicer veliko časa namenil zbiranju sredstev za nakup novih nožnih protez in sem treninge dal nekoliko na stranski tir, saj mi je zbiranje denarja vzelo veliko energije in časa. Z novo sezono pa sem spet začel trenirati s polno paro in priznati moram, da zelo uživam na treningih.«
Brez denarja ne gre
Prav Kobilici in Đuriću gre veliko zaslug za razvoj slovenskega športa invalidov v zadnjih letih. Največji preskok v številu tekmovalcev in preskok v sistematičnem vodenju treningov pa je uspel kolesarjem. Na srečanju s sedmo silo so parakolesarje zastopali Roman Pongrac, Žiga Breznik in Primož Jeralič, ki je priznal, da se je v zadnjem letu kolesarjem uspelo dobro organizirati: »Potrebovali smo veliko energije, truda in finančnih sredstev. Denar je namreč prvi pogoj, da sploh odpotuješ v tujino na tekme, ki so osnova za točke, te pa so kvota za paraolimpijske igre.«
Vesna Pfeiffer
