Drugi majski konec tedna v Ljubljani že tradicionalno poteka pohod Pot ob žici. Že od leta 1994 za urejanje najdaljšega zelenega parka z drevoredom okoli Ljubljane, kjer poteka Pohod ob žici, skrbi invalidsko podjetje Želva. O njihovem poslanstvu, dejavnostih in ciljih smo se pogovarjali z direktorico podjetja, MiroPotokar.
Urejanje najdaljšega zelenega parka z drevoredom okoli Ljubljane, ki meri skoraj 33 kilometrov, je velik projekt. Koliko ljudi je sodelovalo in katera dela so opravili?
Na Poti spominov in tovarištva (PST) letos dela 26 delavcev, od tega je 23 delavcev s statusom invalidne osebe, ki so usposobljeni za opravljanje komunalno-vrtnarskih storitev. Naše delo zajema košnjo celotne travnate površine, in sicer na vsako stran poti štiri metre v širino ter ročno okopavanje plevela na trasi peščenega dela poti. Skrbimo tudi za urejenost in čistočo PST – naši delavci vsak teden peš prehodijo celotno Pot, skrbijo za urejenost in čistočo na njej ter praznijo koše za smeti. V času pohoda je za urejenost še posebej poskrbljeno, med drugim za vse tri dni poskrbimo za dežurno praznjenje košev, saj se med pohodom, ko je še posebej veliko obiskovalcev, v njih nabere zelo veliko odpadkov.
Kot vem, urejate tudi druge zelenice. S kom vsem sodelujete?
Poleg Snage je našim delavcem zaupala urejanje zelenih površin tudi Mestna občina Ljubljana, urejamo namreč okolico spomenikov. Skrbimo tudi za zelene površine Psihiatrične klinike Ljubljana, za Četrtne skupnosti v MOL pa opravljamo mala dela, predvsem košnjo. Za urejanje nekaterih površin skrbimo tudi v Grosuplju, Novi Gorici in Škofji Loki. Pozimi za naše naročnike čistimo sneg in skrbimo, da očiščene površine ne poledenijo. Seveda vse svoje storitve ponujamo tudi zasebnim naročnikom.
Želva je podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Koliko časa že delujete?
Želvo je na predlog Zavoda za zaposlovanje leta 1991 ustanovila Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Sožitje, da bi omogočila usposabljanje in primerno zaposlitev mladostnikom z motnjami v duševnem in pogosto tudi telesnem razvoju. Želva je začela delovati v Zalogu v nekoliko večji družinski hiši v lasti ustanovitelja. Začetki so bili z manjšo šiviljsko in mizarsko delavnico, ki je izdelovala lesene igrače in didaktične pripomočke za vrtce, šiviljska pa je poleg šivanja mehkih pralnih igrač izvajala še različne storitve po naročilu. Sočasno je podjetje začelo usposabljati invalide, predvsem lažje duševno prizadete mladostnike, za poznejšo zaposlitev. Danes v Želvi usposabljamo in zaposlujemo invalide in težje zaposljive osebe v okviru različnih dejavnosti podjetja. To so mizarska delavnica, vrtnarsko-komunalne storitve, upravljanje stavb, čistilni servis, varstveno-delovni centri in bivalne enote. Ni podjetja, ki bi izvajalo tako različne dejavnosti, kot jih izvaja Želva. Gre za dejavnosti, ki so si po svoji vsebini tako različne, a hkrati tako povezane in se med seboj dopolnjujejo.
Ste eno vodilnih slovenskih invalidskih podjetij na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidov. V čem se razlikujete od drugih?
Naša osnovna prednost je izvajanje različnih programov, na katerih invalidom omogočamo delo, primerno stopnji njihove invalidnosti oziroma delovnih zmožnosti. Zagotavljamo jim rezultatom dela primerno plačilo in vse druge pravice iz dela oziroma delovnega razmerja, skupaj s prilagoditvijo delovnega mesta potrebam invalidov. Razlikujemo se tudi po tem, da nismo dobičkonosno usmerjeno podjetje. Naš cilj ni ustvarjanje dobička. Razumljivo je, da se dobička, če ga je mogoče ustvariti, ne branimo, ga pa obvezno vložimo v nadaljnji razvoj podjetja, v ustanavljanje novih delovnih mest. Tudi v tem je skrivnost naše rasti, ustanavljanja novih enot domala po vsej Sloveniji. Imamo jih v Novi Gorici, Škofji Loki, Murski Soboti, Kočevju, Ivančni Gorici, Višnji Gori, Ljubljani in Novem mestu. Z razvojem podjetja se je nenehno povečevalo tudi število zaposlenih. Lani smo presegli število 200 zaposlenih oseb. V povprečju sta bili v letu 2014 zaposleni 202 osebi, od tega 52 odstotkov oseb s statusom invalida.
Invalide, ki se zaposlijo pri vas, usposobite za delo. Kako poteka to usposabljanje?
Usposabljanje na delovnem mestu je ena od storitev zaposlitvene rehabilitacije, v katero osebe napoti Zavod za zaposlovanje. V Želvi jo izvajamo že vsa leta delovanja, in sicer na različnih področjih: vrtnarsko-komunalnih del, čiščenja, vzdrževanja in upravljanja stavb, šiviljstva, mizarstva in preprostih montažnih del. Samo usposabljanje pomeni učenje z delom, vključevanje v delovni proces in most do zaposlitve. Usposabljati pomeni motivirati, poučiti in naučiti posameznika delovnega vedenja, mu omogočiti razvoj vseh potencialov in s tem doseči cilj delovnega usposabljanja, to je zaposlitev. Zaradi individualnih značilnosti in potreb posameznikov, ki pridejo na usposabljanje, se tem osebam zagotavlja individualni program in mentorstvo na delovnem mestu. Osebe, ki so napotene v usposabljanje, sprva vključimo v dela znotraj našega podjetja glede na želje in omejitve posameznika, in če se usposobijo za delo in je na voljo prosto delovno mesto, jih tudi zaposlimo. Zanje sicer iščemo druge možnosti pri zunanjih delodajalcih in na trgu dela.
Kako je z invalidi, ki zaradi invalidnosti niso zaposljivi? Kako poskrbite zanje?
Osebe, ki prejmejo odločbo o nezaposljivost, se lahko vključijo v program socialne vključenosti. Namen programa je, da jim ponudimo primerno obliko zaposlitve, kjer sta delovni čas in tempo dela prilagojena njihovi zdravstveni in psihični kondiciji, ter jim omogoča ohranjanje oziroma povečanje prilagoditvenih sposobnosti. Cilji programa so, da oseba ohrani sposobnost prilagajanja, skrbi zase, zadovolji osnovne emocionalne in socialne potrebe, ohrani delovni interes in učinkovitost, vztrajnost, delovno moč in vzdržljivost, pomembni pa so tudi samopotrjevanje in ustvarjanje pozitivne samopodobe ter ne nazadnje integracija v ožje in širše okolje. V program socialne vključenosti, ki ga izvajamo v Ljubljani, Škofji Loki, Novem mestu, Novi Gorici in Murski Soboti, je trenutno vključenih 64 oseb.x , zadovolji osnovne emocionalne in socialne potrebe, ohrani delovni interes in učinkovitost, vztrajnost, delovno moč in vzdržljivost, pomembni pa so tudi samopotrjevanje in ustvarjanje pozitivne samopodobe ter ne nazadnje integracija v ožje in širše okolje. V program socialne vključenosti, ki ga izvajamo v Ljubljani, Škofji Loki, Novem mestu, Novi Gorici in Murski Soboti, je trenutno vključenih 64 oseb.x
Vesna Pfeiffer