Po besedah dramaturginje Eve Kraševec je Kalevala poleg Otroka reke eno najbolj pesniških dramskih besedil Daneta Zajca. Dramsko govorico protagonistov zaznamuje izrazita pesniška retorika, zaradi katere to igro literarna znanost umešča v slovensko poetično dramo, ki pravzaprav najbolj točno definira specifiko Zajčevih iger, čeprav sam ni privolil v tovrstno kategorizacijo.
Kalevale, ki je stoletja nastajala med ljudstvi in plemeni severnofinskih pokrajin ter se kot ustno izročilo ohranjala vse do druge polovice 19. stoletja, ko je gradivo zbral ter v obliki 52 spevov oziroma 22796 verzov zapisal zdravnik in filozof Elias Lönnrot, Dane Zajc ni prepesnil dobesedno. Jemal jo je predvsem kot izhodišče za razvoj lastne pripovedi.
Odmaknil se je od izvorne strukture tega epa
Prav tako se je avtor, kot meni dramaturginja, v drami odmaknil od izvorne strukture tega epa, v kateri se izmenjavata dva pevca, s to posebnostjo, da drugi poje variacije na teme prvega ter s tem ustvarja paralelne vsebine istih pripovedi. Pesnik, dramatik, esejist in mladinski pisatelj je za besedilo leta 1986 dobil Grumovo nagrado.
Vseh šest delov Kálevale je na voljo na povezavi.
Kot pravijo pri SNG Drama Ljubljana: "Seveda si vsi že res močno želimo, da bi se lahko kmalu spet srečali v živo v naših dvoranah, do takrat pa upamo, da vam lahko vsaj s tovrstnim načinom 'uprizarjanja' izvrstnih del slovenske dramatike, ki je predvsem dopolnitev siceršnjega Draminega programa, polepšamo kakšno urico ali dve."