Na to, da je treba odpraviti možnost odvzema volilne pravice in jo vrniti ljudem, ki jim je bila odvzeta, so poleg Zagovornika že opozorili Svet za invalide RS in nekatere invalidske organizacije, Odbor za pravice ljudi z invalidnostmi pri Združenih narodnih, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in vrsta pomembnih političnih predstavnikov državnega zbora, državnega sveta in nekateri poslanci Evropskega parlamenta.
Število odvzemov volilne pravice se kljub temu povečuje. Na volitvah poslancev Evropskega parlamenta maja 2019 ni smelo voliti 2035 državljanov. To je toliko, da bi s svojimi glasovi lahko spremenili izid volitev. Februarja 2022 je bila volilna pravica odvzeta že 3016 državljanom, navajajo pri Zagovorniku.
Sedanja ureditev odvzem volilne pravice omogoča izključno za ljudi z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi. Izključno pri njih predvideva možnost odvzema volilne pravice glede na izvedensko oceno njihove zmožnosti razumeti namen, pomen in učinek volitev, medtem ko se pri ostalih državljanih teh zmožnosti niti ne ocenjuje.
Z ustrezno zakonodajo naj vlada poskrbi, da bodo volilni postopki in gradivo dostopni in razumljivi vsem volivcem, so zapisali pri Zagovorniku.
Zagovornik je vladi predlagal posodobitev vseh volilnih postopkov in zagotovitev informiranja v ustreznih oblikah, jezikih in tehnologijah. Informacije morajo biti dostopne vsem, ki težje berejo, se težje učijo, ki ne znajo dobro slovenskega jezika ali imajo druge začasne ali trajne oviranosti in motnje, je navedel. Posebej je opozoril na potrebe gluhoslepih.
Ljudem s težavami v duševnem zdravju, intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi ali drugimi oblikami oviranosti pa naj zagotovi tudi možnost določitve osebe po lastni izbiri za podporo pri odločanju na volitvah, so zapisali pri Zagovorniku.