Govorili so predvsem o pravicah ljudi z invalidnostmi, nasiljem v družini in nasilja nad ženskami, so v sporočilu za javnost zapisali pri zagovorniku.
Lobnik je udeležence delovnega sestanka opozoril na ugotovitev zagovornika, da objekti v javni rabi, ki bi morali biti enako dostopni vsem, večinoma niso dostopni ljudem z invalidnostmi. Zakonsko določen rok za zagotovitev dostopnosti pa se izteče konec leta 2025. Izpostavil je tudi priporočilo zagovornika na resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami, v katerem se je organ med drugim zavzel za več varnih nastanitev, ki jih bodo lahko uporabili tudi ljudje z invalidnostmi.
Minister Mesec je zagotovil, da je ministrstvo pristopilo k odpravi ovir pri dostopnosti objektov, za katere je odgovorno. Napovedal je tudi, da bodo jeseni predstavili metodologijo, s pomočjo katere bodo lahko vsi upravitelji teh prostorov sami izvedli oceno o dostopnosti in nato ustrezno ukrepali. Glede dostopnosti varnih prostorov za vse žrtve nasilja v družini pa je opozoril, da bi imelo zahtevati popolno dostopnost pri teh prostorih lahko tudi neželene učinke, in sicer skrčenje mreže teh nastanitev, saj bi nekateri ponudniki izpadli. Povedal je, da na ministrstvu razmišljajo o možnosti sistemskega financiranja ustreznih preureditev za povečanje dostopnosti teh varnih nastanitev.
Ocena ustavnosti in zakonitosti določb Zakona o osebni asistenci
Na sestanku so spregovorili tudi o zahtevi Zagovornika, naj ustavno sodišče opravi oceno ustavnosti in zakonitosti določb Zakona o osebni asistenci, po katerem do osebne asistence niso upravičeni mlajši od 18 in starejši od 65 let.
V letu 2023 diskriminacija ugotovljena v devetih primerih
Lobnik je ministru Mescu sicer predstavil tudi statistiko, ki kaže, da je Zagovornik načela enakosti lani diskriminacijo ugotovil v devetih postopkih ugotavljanja. Osebne okoliščine, zaradi katerih so bili diskriminirani obravnavani slabše od drugih v primerljivem položaju, so bile invalidnost, zdravstveno stanje, ženski spol, spolna usmerjenost, državljanstvo, narodnost, družinsko stanje, kraj stalnega bivališča. Kršitve prepovedi diskriminacije so se zgodile na področjih dela in zaposlovanja, dostopa do dobrin, storitev in stanovanj, pri zdravstvenem varstvu in na področju izobraževanja.