Zagovornik je postopek začel po opozorilu posameznika, da v okviru prenove železniške postaje Grosuplje eden od dveh novih podhodov ni uporaben za vse, saj ne omogoča prehoda mobilno oviranim ljudem, npr. uporabnikom invalidskih vozičkov.
Direkcija je v odgovoru zagovorniku potrdila, da podhod ne omogoča neoviranega dostopa ljudem s posameznimi funkcionalnimi oviranostmi. Navedli so, da bo načrtovana izgradnja drugega tira vplivala na nosilno konstrukcijo podhoda, in dodali, da je prvi podhod, ki je od tega oddaljen približno 300 metrov, primarni podhod, ki je uporaben za vse pešce in ne omejuje mobilnosti določenim kategorijam.
Zagovornik je v postopku ugotovil, da mora pri gradnji podhoda investitor upoštevati določbe gradbenega zakona. Dostopi, prehodi, povezovalne poti, vrata in vertikalne povezave, kot so stopnice, klančine, osebna dvigala in druge mehanske dvižne naprave, morajo ljudem s posameznimi funkcionalnimi oviranostmi omogočati samostojno uporabo.
Določila Zakona o izenačevanju invalidov
Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) ob tem določa, da je prepovedana diskriminacija zaradi invalidnosti pri dostopnosti do uporabe objektov v javni rabi in da je treba objekte v javni rabi, ki se gradijo ali rekonstruirajo, primerno prilagoditi.
Da morajo biti pešci, vključno s funkcionalno kakorkoli oviranimi, vedno upoštevani pri načrtovanju prometnih površin in javnega prostora, v svojih smernicah opozarja tudi ministrstvo za infrastrukturo.
Mnenje zagovornika načela enakosti
"Pravica do dostopnosti objektov v javni rabi torej izhaja iz več zakonov, še najbolj pa iz ZIMI, še zlasti, če se objekti v javni rabi šele gradijo ali prenavljajo," je povzel zagovornik.
Določbe o dostopnosti so že več kot desetletje vključene tudi v mednarodne dokumente, katerih podpisnica je Slovenija. To velja še posebej za področje invalidnosti, saj je Slovenija že leta 2008 pristopila h konvenciji ZN o pravicah invalidov. Dostopnost omogoča neodvisnost in socialno vključenost gibalno oviranih oseb.