Oddajo Posebna ponudba je v novi sezoni mogoče spremljati tudi v slovenskem znakovnem jeziku. Gluhi gledalci edino potrošniško oddajo v Sloveniji tako lahko sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gleda na TVSLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat bomo govorili o deložacijah zaradi dolgov, ki so včasih nižji od stroškov cenilca, izvršitelja in sodišča. Varuhinja človekovih pravic že od leta 2012 opozarja na njunost spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju. Pri deložacijah bi morali upoštevati tudi sorazmernost med dolgom in nepremičnino, ki jo sodišče namerava prodati na dražbi.
Ustavno sodišče je ta teden razveljavilo 28. člen zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je odvzel možnost subvencioniranja t.i. profitnih najemnin. To je dobra novica in veliko olajšanje za več kot 3 tisoč 700 socialno ogroženih, ki so prisiljeni najemati tržna stanovanja. Številnim je namreč grozila deložacija, saj niso mogli plačevati tudi do petkrat višje najemnine. Statistika pravi, da na letni ravni od približno 700 prisilnih izselitev zaradi izvršb na nepremičnino jih dokončno izpeljejo med 80 in 140. Kar je še vedno ogromno. Najhuje je to, da nemalokrat družine ostanejo brez strehe nad glavo zgolj zaradi nekaj sto evrov dolga, ki jih preprosto nimajo kje vzeti. Poglejmo primer 28-letne Ljubljančanke, mame dveh otrok, ki je ostala brez službe, prav tako njen partner. Denarja ni dovolj niti za hrano, kaj šele za položnice, ki se vse bolj kopičijo. Upniki sprožijo postopek izvršbe na nepremičnino, ki jo bodo junija poskusili prodati na prvi javni dražbi. »Upnikom sem pojasnila situacijo, ampak oni hočejo svoj denar in jih vse to ne zanima. In čeprav jim poveš, da ne gre za to, da ne želiš plačati, temveč ne moreš, ker si trenutno v taki situaciji, zahtevajo svoje,« pojasni Ljubljančanka. Na prvi dražbi bodo stanovanje skušali prodati za 60 tisoč evrov, če kupcev ne bo, bo izklicna cena na drugi dražbi polovica tega zneska. »Izčrpana sem, prejokala sem veliko noči. Ampak vem, da ne smem pred otrokoma. Včasih se vseeno smejim in sem prijazna do njiju. Ne morem jima reči, na cesto nas bodo vrgli, pripravite se.«
V Sloveniji je vsako leto med 80 in 140 prisilnih izselitev
Še nekaj najbolj odmevnih primerov. Leta 2012 litijsko sodišče v izvršilnem postopku zaradi 124 evrov dolga proda hišo družine Vaskrsič. Upnik, podjetje Vodovod-Kanalizacija, sicer najprej predlaga izvršbo na premičnine, a je ta neuspešna. Litijsko sodišče je s prodajo nepremičnine ravnalo pravilno, takrat zatrjuje predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Anton Panjan: »Sodnica druge izbire ni imela.« Med prvo in drugo dražbo nepremičnine upnik sodišču predlaga izvršbo na plačo, a se to ne zgodi. Na izrecno vprašanje, ali bi sodnica predlog lahko upoštevala in drugo dražbo preklicala, jasnega odgovora ni. Poglejmo še en primer: konec marca letos zaradi neplačanega kredita v višini 1.679 evrov na dražbi prodajo stanovanje mariborske upokojenke. Vzrok za neplačevanja kredita je nizka pokojnina, ki znaša borih 300 evrov. Dolg medtem z zamudnimi obrestmi, s sodnimi in stroški izvršbe naraste na 5.000 evrov. Zavarovalnica Maribor predlaga izvršbo na nepremičnino in Mariborčanka ostane brez strehe nad glavo. »Se sploh kdo zaveda, kaj pomeni človeku vzeti stanovanje? To je dom,« opozori humanitarni aktivist Boris Krabonja, ki mu pravijo tudi mariborski Robin Hood in poravna glavnico upokojenkinega dolga, a dražbe ni več mogoče ustaviti. Zavarovalnica Maribor se naposled odloči, da sodne stroške in zamudne obresti odpiše, z izjemo 400 evrov, ki jih bo upokojenka lahko odplačala v letu dni. Oglasi se tudi nova lastnica stanovanja, ki se je nepremičnini pripravljena odreči pod pogojem, da dobi povrnjeno varščino.
Zagrozi, da bo s tremi plinskimi jeklenkami povzročila eksplozijo
Najbolj dramatična v vrsti podobnih zgodb je deložacija Zlatke Olah v Luciji, ki se na dan napovedane deložacije zapre v stanovanje in grozi, da bo s tremi plinskimi jeklenkami povzročila eksplozijo. Lucijčanki sicer uspe poravnati del dolgov, ki se jih v minulih letih nabere za kar 40.000 evrov, družba Petrol pa zaradi 2.800 evrov dolga okrajnemu sodišču v Piranu predlaga poplačilo z izvršbo. Dolžničino stanovanje maja 2014 prodajo na dražbi. »Ne grem ven iz stanovanja in hočem pravico. In če je ne bom dosegla, bom šla tudi na evropsko sodišče protestirat in pred Haagom,« pove zbranim pred stanovanjskim blokom obupana Lucijčanka. Zgodba se konča tako, da po skoraj celodnevnih pogajanjih Olahova z družino zapusti stanovanje. Po dražbi, ko sodišče poplača upnika, na svoj račun prejme 74 tisoč evrov. In še nezanemarljiv podatek: izklicna cena stanovanja na prvi dražbi je 155 tisoč evrov, a ga prodajo šele na drugi dražbi in sicer za bistveno nižjih 80.600 evrov.
Več v oddaji Posebna ponudba
Pravica upnika, da dolg izterja je legitimna. Kaj pa pravice dolžnika, ki vselej ni kriv za nastali dolg. Ustava in Evropska konvencija o človekovih pravicah sicer narekujeta, da se izvršba toliko omeji, da je zagotovljeno dostojanstvo dolžnika. A žal je v praksi prav dostojanstvo tisto, ki ga človek v stiski najprej izgubi. Odgovore na številna vprašanja, ki se porajajo ob dejstvu, da revščina v Sloveniji deložira devet dolžnikov, izmikanje plačilu dolga pa le enega, bomo iskali v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste v slovenskem znakovnem jeziku lahko spremljali tudi to soboto, 28. maja ob 17.20 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
Vesna Pfeiffer