Zakon o celostni zgodnji obravnavni predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki bo zagotovil večdisciplinarno obravnavo otrok s posebnimi potrebami v obdobju od rojstva do vstopa v osnovno šolo, poseben poudarek pa bo dal tudi podpori in pomoči družini, je končno sprejet. Poslanci so ga v tretjem branju podprli soglasno z 72 glasovi. V Sloveniji trenutno delujejo razvojne ambulante v 18 krajih, skupaj 21 timov pa na leto obravnava 18.000 otrok.Posebne potrebe ima pri nas od 40.000 do 60.000 otrok do 19. leta starosti.Glavna pridobitev zakona je po navedbah poslanke SMC JasneMurgel,preoblikovanje zdajšnjih razvojnih ambulant v centre za zgodnjo obravnavo v okviru javno dostopne mreže.Zakon bodo najprej preizkusili s pilotnim projektom, uporabljati pa se bo začel z letom 2019.
Temeljno načelo skrbi za otroke s posebnimi potrebami je čim zgodnejše odkrivanje otrokovih težav in posebnih potreb ter takojšnje zagotavljanje ustrezne pomoči otroku in njegovi družini. Kljub temu smo v Sloveniji na zakon, ki bo to omogočil, čakali kar 20 let. Prvotna idejna zasnova zakona je namreč nastala v dveh invalidskih organizacijah, Zvezi društev za Cerebralno paralizo Sonček in Zvezi društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije Sožitje že pred dvema desetletjema.Zakon je sredi aprila letos naposled prišel na poslanske klopi na pobudo matere dveh otrok s posebnimi potrebami in poslanke SMC dr. Jasne Murgel, ki je pojasnila, da je osnovni cilj zakona zagotoviti celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami v vstopnih točkah zgodnje obravnave, to je centrih za zgodnjo obravnavo. V ta namen zakon predvideva okrepitev števila zdravstvenega osebja in razširitev osebja v teh ambulantah s strokovnjaki, ki niso del zdravstva, to je s specialnim pedagogom in po potrebi z drugimi strokovnjaki. Razširjene razvoje ambulante bodo postale centri za zgodnjo obravnavo, v katerih bo otroka skupaj s strokovnjaki s področja zdravstva obravnaval tudi strokovnjak s področja vzgoje in izobraževanja in socialni delavec. Odvisno od potreb otroka in celotne družine bo tim izdelal individualni načrt pomoči celotni družini, ne samo otroku. Posamezne obravnave se bodo izvajale v centru za zgodnjo obravnavo, druge pa izven njega, v drugih institucijah, zlasti v vrtcih, v katerih se bodo oblikovale skupine za zgodnjo obravnavo, in v drugih zavodih oziroma institucijah, ki že sedaj izvajajo storitve zgodnje obravnave. Za usklajeno izvajanje načrta v pomoči družini bo skrbel koordinator, ki bo povezoval center za zgodnjo obravnavo, vrtec, center za socialno delo in druge institucije, ki bodo obravnavale otroka oziroma družino. Koordinator bo tudi družino obveščal o različnih oblikah pomoči, ki so ji na razpolago, zlasti na področju socialnega varstva.
Zakon bodo preizkusili s pilotnim projektom
"Zakon se bo začel uporabljati v letu 2019, torej je treba njegove finančne posledice upoštevati v proračunu za to leto. Ministrstvo, pristojno za šolstvo, bo v proračunu za 2019, predvidelo sredstva za sofinanciranje oddelkov vrtcev s prilagojenim programom, enako bo storilo ministrstvo, pristojno za socialne zadeve glede zagotavljanja sredstev za predstavnika družine. Največji del stroškov za centre za zgodnjo obravnavo bo kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Navedeno je nujno potrebno, saj je razširitev, ki jo uvaja zakon, potrdil Razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo, vendar Zdravstveni svet tega programa, kljub nujno potrebni razširitvi, ni potrdil," je za naš portal povedala Murglova.Zakon bodo najprej sicer preizkusili s pilotnim projektom, ki je stekel s 1.julijem. Sicer je pa Zakon o zgodnji obravnavi le eden od kamenčkov v mozaiku zakonodaje, ki bi omogočila osebam s posebnimi potrebami enakovredno vključevanje v družbo ter kolikor se da samostojno življenje v skupnosti. "V Sloveniji je potrebno sprejeti strategijo urejanja položaja oseb s posebnimi potrebami, da ne bomo delali parcialnih rešitev in gasili požare, kjer je to nujno, ampak, da bomo imeli jasno vizijo, kaj se bo dogajalo z osebo s posebnimi potrebami od rojstva do smrti. Naslednji korak do postopnega izboljšanja stanja je prevetritev sistema usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, prav tako pa bo položaj oseb s posebnimi potrebami in tistih, ki skrbijo zanje, vsekakor potrebno urejati tudi v okviru nove zakonodaje o dolgotrajni oskrbi. Tu je še področje prehoda v zaposlovanje oseb, ki so bile usmerjene v prilagojene oziroma posebne programe itd. Skratka, dela je veliko in zagotovo je več kot potrebno, da nekdo tudi v parlamentu dejavno zastopa interese oseb s posebnimi potrebami," je še dodala Murglova.
Vesna Pfeiffer