Namen konference je bil predstaviti zakonodajo o dostopnosti, prikazati prakse na tem področju in spodbuditi sodelovanje različnih akterjev.
Zdravko Kozinc iz Zavoda Iskriva, ki je eden od pobudnikov konference, je povedal, da je cilj konference in celotne pobude povezati tiste, ki so na področju dostopnosti že nekaj naredili, s tistimi, ki se projektov ali načrtovanj investicij šele lotevajo.
Zakaj je razumevanje pomena dostopnosti tako pomembno?
Na svetu živi kar 1,3 miljarde ljudi, ki ima neko obliko invalidnosti, kar predstavlja po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije kar 16 % svetovne populacije. Ta delež se s staranjem prebivalstva nenehno povečuje, zato je pomembno, da načrtujemo bivalno okolje, ki bo dostopno in uporabno za vse.
Dostopnost kot poslovna priložnost
Konference so se udeležili župani ali predstavniki več slovenskih občin, predstavniki vladnih, nevladnih in invalidskih organizacij ter ponudniki dostopnih rešitev. Nekateri župani so se projekta dostopnosti resno lotili in že lahko pokažejo prostor, ki je resnično uporaben vsem občanom v vseh obdobjih življenja, od otrok, staršev, začasno poškodovanih, invalidov do starejših.
Zdravko Kozinc je opozoril, da se vse začne v spremembi načina razmišljanja. Do uveljavljanja dostopnosti ne bomo prišli zato, ker moramo upoštevati zakon, ampak ker bomo razumeli, da bo dostopnost vsem olajšala življenje. »Dostopnost mora postati standard za višjo kvaliteto življenja. Hkrati pa je dostopnost lahko tudi pomembno področje investiranja in vodi v večje investicije in ciljno porabo evropskih sredstev.«
Primer Ljubljane kot občine po meri invalidov
Direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana Sašo Rink je predstavil, kako so se v Ljubljani lotili projekta dostopnosti. Poudaril je velik pomen Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir MOL. V svet so vključeni različni predstavniki mestne uprave, redarstva, Ljubljanskega potniškega prometa, inšpekcije ter predstavniki oseb z različnimi oblikami oviranosti. Poudaril je, da je dobro delovanje Sveta čez leta organsko začelo delati znatne premike v dostopnosti mesta. Omenil je več primerov dobre prakse na področju mobilnosti – večje število kavalirjev, električni vlakec, nameščanje klančin, pa tudi dostopne javne sanitarije, dogodek OVIRANtlon in delo stanovanjskega sklada, ki se trudi na področju povečevanja števila enot za gibalno ovirane. Mestna občina je leta 2009 dobila naziv Občine po meri invalidov.
Direktor Zavoda Vozim David Razboršek je opozoril, kako pomemben je občutek koristnosti za osebe z oviranostmi. Z različnimi uspešnimi in odmevnimi vseslovenskimi akcijami, kot je »Heroji furajo v pižamah«, je ponazoril, kako zelo lahko ranljive skupine skozi osebno izkušnjo prispevajo k bolj zdravi, varni in boljši družbi.
Predstavitve konkretnih rešitev na področju dostopnosti
V okviru konference je bila predstavljena delegacija iz Nove Gorice kot primer dobre prakse vključujočega načrtovanja dostopnosti prostora za vse občane. Gre za različne javne prostore - od občinskih stavb, muzejskih razstav, pa vse do dostopnosti občinske spletne strani. V pogovoru so sodelovanje predstavili župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica (MDSSNG) Igor Miljavec, direktorica Zavoda Dostop Andreja Albreht ter kustos pedagog Goriškega muzeja David Kožuh.
Samo Turel je povedal, da so se z dostopnostjo veliko ukvarjali. »Predvsem je bilo treba doseči preskok v zavesti sodelavcev, da so pri načrtovanju investicij pričeli upoštevati tudi dostopnost.« Zato je bilo pomembno, da so sodelavce opolnomočili s projekti izobraževanja in jim tako posredovali znanje s področja dostopnosti. Sprejeli so strategijo mobilnosti in prilagodili spletne strani. Opozoril je tudi na finančni vidik: »Dostopnost ni veliko dražja. Je pa dražja, če se ne upošteva že pri načrtovanju in se posebnosti popravljajo kasneje.« Poudaril je velik pomen sodelovanja z invalidskimi organizacijami, na primer z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih.
Predsednik MDSSNG Igor Miljavec je poudaril, da je izjemno pomembno sodelovanje: »Sodelujemo z občino, javnimi zavodi, invalidskimi organizacijami ter drugimi organizacijami in skupaj iščemo rešitve na področju dostopnosti. To pomeni na področju prostora, storitev, informacij in digitalizacije.«
Kustos iz Goriškega muzeja David Kožuh je predstavil različne projekte, ki jih v muzeju pripravljajo in jih prilagajajo za slepe in gibalno ovirane. Intenzivno se pripravljajo na naslednje leto, ko bo Nova Gorica Evropska prestolnica kulture.
Na področju dostopnosti je predpisov že preveč
Sporočilo vseh sodelujočih je, da je ideja dostopnosti dosegljiva tudi v praksi, pristopi se nekoliko razlikujejo po občinah. Težje je mikro in majhnim občinam z majhnim številom zaposlenih in s tem posledično manjšo možnostjo izvedbe zahtevnih politik. Zato so vsi govorci opozarjali, da je zakonodaja sicer potrebna, da pa je pogosto napisana na način, ki je neizvedljiv. Poleg tega je na področju dostopnosti zakonodaje že preveč in je preveč natančna, saj zahaja že na področje aktov. Zato je pri iskanju pravih rešitev in nagovarjanju dostopnosti treba izhajati iz potreb regije, občine, predvsem pa občanov, torej uporabnikov.