»Veliko izkušenj in intuicija – v tem je skrivnost,« je za Reuters povedal 76-letnik, ki so ga novinarji obiskali v njegovem ateljeju, v katerem je vsak dan obdan z drevesi živahnih barv in abstraktnimi motivi.
Ko se je spopadal z izgubo vida, priznava, da je najprej mislil na to, kako končati svoje življenje, a sčasoma je začel iskati načine, kako nadaljevati ustvarjanje. Ugotovil je, da lahko še vedno, čeprav le z levim očesom, vidi razliko med barvnimi bloki, med svetlobo in temo. Pri vsem drugem se zanaša na intuicijo, spretnost in spomine, ki so se v njem nabrali v dolgi karieri umetnika in restavratorja cerkvenih ikon.
»Slikam samo na črna platna, ker lahko prepoznam tople barve – oranžno, rdečo, svetlo zeleno ... Slikam le takrat, ko je svetlo in sončno, ker lahko vidim sence. Ko je temno in sivo, jih ne,« je pojasnil svoj način dela.
Med likovnim ustvarjanjem stoji zgolj nekaj centimetrov od platna in podobo v glavi razčleni na majhne kvadratke. »Potem ju povežem – majhen kvadrat ob majhen kvadrat.« Površino zatem premaže s staljenim prozornim voskom. S to tehniko, ki se imenuje enkavstika, lahko s prstnimi blazinicami začuti relief slike.
"Z dotikom prstov začutim olajšanje, lahko prepoznam, ali gre za drevo ali sonce," pravi slikar.
Njegovo delo je bilo že razstavljeno v Nemčiji, Grčiji, Turčiji in nekaterih bolgarskih mestih. Pripravlja se na 33. razstavo v svojem življenju in upa, da bo tehniko, ki jo uporablja, lahko prenesel kakšnemu vajencu. »Letos bom dopolnil 77 let, tako da 33. razstava ne zveni slabo,« je še dejal.
Likovno ustvarjanje je med slepimi in slabovidnimi razširjeno tudi pri nas. Zveza društev slepih in slabovidnih ter občinska društva večkrat organizirajo slikarske delavnice ter tudi razstavljajo svoje izdelke.