Politika bi morala pogosteje prisluhniti predlogom socialnih podjetij in invalidskih organizacij, ki dobro poznajo konkretne težave na lokalni ravni in ki imajo pogosto tudi inovativne odgovore na probleme, je bila ena od ugotovitev posveta o destigmatizaciji zaposlovanja ranljivih skupin, ki ga je v sodelovanju z državnim svetom pripravilo združenje za duševno zdravje Šent. O brezposelnosti ranljivih skupin smo se pogovarjali spredsednikom izvršnega odbora Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent Igorjem Pavlom, ki opozarja, da je zelo pomembno, da pri tako pospešenem naraščanju ranljivih skupin ukrepamo, še preden nekatereskupine postanejo izključene.
Kakšno vlogo ima pri zaposlovanju ranljivih skupin država in kakšno civilna družba?
Vloge so jasne, vendar se zaplete pri izpolnjevanju nalog in pričakovanj. Rešitev je kot vedno v sodelovanju. Država bi morala imeti glavno vlogo pri ustvarjanju podpornega okolja za zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin. Za to so potrebni ustrezna zakonodaja, spodbude, subvencije, dostopnost in odprtost institucij, dialog in sodelovanje. Civilna družba pa je v prvi vrsti nosilec javnega mnenja, ki je lahko pozitivno, odprto in nestigmatizirano ali pa negativno, zaprto in stigmatizirano. Nujna je odprta družba s prirojenim občutkom za svoje okolje in s tem pozitivnim odnosom do sprejemanja ranljivih ciljnih skupin. Nujno je informiranje civilne družbe, sodelovanje, učenje vrednot ter izobraževanje.
Na posvetu ste pozvali k razvoju podpornega okolja. Kaj natančno to pomeni in kako bi to organizirali v praksi?
Podporno okolje za spodbujanje zaposlovanja ranljivih skupin je zelo širok in kompleksen pojem. Od zagotavljanja ustreznih kakovostnih in strokovnih programov za povečanje zaposljivosti ranljivih skupin do spodbujanja odpiranja novih delovnih mest, zagotavljanja strokovne podpore zaposlenemu in delodajalcu, finančne spodbude, usposabljanja in svetovanja za delodajalce. Zagotavljanje rezerviranih del, razpisov, naročil za socialna podjetja inr invalidske organizacije.
V okviru Šenta delujejo zaposlitveni centri in invalidska podjetja. Koliko invalidov je zaposlenih v teh centrih in podjetjih?
Slovensko združenje za duševno zdravje se je lotilo reševanja problema brezposelnosti svojih članov neposredno z ustanavljanjem zaposlitvenih centrov, invalidskega podjetja, socialnega podjetja in koncesionarja za izvajanje zaposlitvene rehabilitacije. Tako sega ustanovitev prvega invalidskega podjetja Dobrovita družba za usposabljanje in zaposlovanje v leto 1994. Pod okriljem ŠENT-a pa danes deluje osem pravnih oseb, kjer je zaposlenih 121 ljudi, od tega 73 s statusom invalidne osebe. Pri tem je treba povedati, da Zavod Šentprima kot svetovalna in podporna služba za usposabljanje in rehabilitacijo invalidov nima zaposlenih oseb s statusom invalida.
S čim vse se ukvarjajo?
Šentove pravne osebe se deloma ukvarjajo z izvajanjem storitev, ki imajo nizko dodano vrednost in so na trgu podvržene veliki konkurenci. Za izvajanje teh dejavnosti je značilno, da imajo nizek vstopni prag v smislu potrebne investicije v opremo, znanje in kader za njihov zagon. Za izvajanje teh storitev je potrebno večje število zaposlenih, to pa je dobra priložnost za ustvarjanje delovnih mest za usposabljanje in rehabilitante, ki se lahko vključijo v zahtevnejša dela potem, ko usvojijo osnovne delovne procese in delovno okolje ter klimo. Šentove pravne osebe se ukvarjajo s sestavljanjem izdelkov in polizdelkov za znanega naročnika, urejanjem zelenih površin, čiščenjem prostorov in knjigovezništvom. Vendar pa je ustvarjalna ekipa Šentovih sodelavcev zasnovala tudi nekaj inovativnih poslovnih idej, ki jih je potem implementirala kot dejavnost. Sotra, trgovina z živili, ima v mariborskem predmestju odprta vrata za kupce, ki so socialno ogroženi in prejemajo socialno pomoč, v njej pa delajo zaposleni iz ranljivih ciljnih skupin. Cene živilskih artiklov so dostopne in v trgovini lahko kupujejo izključno tisti, ki se izkažejo s kartico, da so socialno ogroženi. Zavod za svetovanje in promocijo terrazvoj dostopnega turizma Premiki je našel svojo tržno nišo v promociji invalidom dostopnih počitniških kapacitet in organizaciji vodenih izletov, ki so primerni za gibalno ovirane osebe. Dobrovita, družba za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, je svojo dejavnost razširila na področje geodetskih storitev in zaposlila pet oseb, od tega štiri osebe s statusom invalida.
Ranljivih skupin se še vedno drži stigma. Delodajalci velikokrat menijo, da to niso kakovostnikadri. Kako bi stigmo odpravili?
Zmanjševanje stigme je zelo dolgotrajen proces, ki zahteva izjemen trud, tako s strani ranljivih skupin, strokovnih delavcev kot delodajalcev. Stigmo najuspešneje premagujemo z dobrimi praksami, pozitivnimi izkušnjami, kakovostnim in strokovnim individualnim pristopom, s sprejemanjem in spoštovanjem raznolikosti.
V kateri tuji državi je po vašem mnenju zaposlovanje ranljivih skupin posebno zgledno urejeno?
Obstaja veliko različnih praks, ki imajo dobre in tudi slabe plati, nobena pa ni popolna in prenosljiva v Slovenijo brez prilagoditev. Predvsem dolgoletne prakse, bolj ali manj uspešne, imajo Velika Britanija, Belgija in tudi Italija. Dobre prakse se odlikujejo predvsem po vrednotah, kot so sprejemanje in spoštovanje raznolikosti, ponuditi priložnost posameznikom z oviranostmi in manj zmožnostmi, verjeti in zaupati v njihove zmožnosti in sposobnosti, prepoznati potrebe ranljivih skupin in delodajalcev, pooblastiti ranljive skupine in jim povečati zaposljivost. In ne nazadnje, zagotoviti podporno okolje in financirati konkretne in učinkovite prakse.Znotraj meja Evropske unije živi okrog 120 milijonov prebivalcev, katerih družbeno in ekonomsko vključevanje je težavnejše. Pravimo, da so ranljivi. In iz dneva v dan je seznam daljši. Z ranljivimi skupinami označujemo skupine, pri katerih se prepletajo različne prikrajšanosti, materialna oziroma finančna, izobrazbena, zaposlitvena, stanovanjska. Gre za skupine, ki so zaradi svojih lastnosti – oviranosti, načina življenja, življenjskih okoliščin in pripisane stigme – pogosto manj fleksibilne pri odzivanju na hitre in dinamične spremembe sodobne družbe, so manj konkurenčne na trgu dela in na področjih, ki delujejo po načelih tekmovalnosti in kjer so viri omejeni. Te skupine so zato pogosto odrinjene na družbeno obrobje ter ogrožene zaradi družbene izključenosti. Zato je zelo pomembno, da pri tako pospešenem naraščanju ranljivih skupin ukrepamo prej, preden nekatereskupine postanejo izključene. Da jih pravočasno prepoznamo in jim zagotovimoustrezno podporo pri vključevanju. x
Vesna Pfeiffer