Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. VKodi bodo tokrat vzeli pod drobnogled lepotne posege, zaplete, povezane z njimi, in vprašanje zdravniške odgovornosti.
Kaj si želim, da bi vedela pred povečanjem dojk - s temi besedami je slovenska zdravnica začela svojo izpoved na lepotnem blogu Parokeets. Pred enajstimi leti, takrat je bila stara 29 let in ravno na specializaciji iz interne medicine, se je odločila za povečanje prsi s silikonskimi vsadki. Kot je zapisala, je estetski kirurg pred operacijo večkrat poudaril, da so vsadki tako trpežni, da bodo ostali celi do smrti. A temu ni bilo tako. Dve leti po operaciji je prvič začela opažati znake utrujenosti, dobrih pet let kasneje, ko je rodila drugega otroka, pa so se pričele neznosne bolečine pod levo lopatico, ki so trajale skoraj 2 leti. Takrat je začela iskati vse mogoče informacije po spletu in naletela na ameriško Facebook skupino žensk z različnimi tipi vsadkov in različnimi zdravstvenimi težavami. Kot pravi, je takrat tudi zvedela, da je edina preiskava, ki potrdi celovitost vsadkov, magnetno resonančno slikanje s kontrastom, ki ga je tudi opravila. Preiskava je pri enem vsadku pokazala sum na rupturo, drugi pa je bil deformiran. Odločila se za odstranitev obeh vsadkov. Od takrat je minilo slabo leto in pol. Svojo zgodbo je sklenila z besedami: Plastični kirurgi so večinoma moški z »občutkom za estetiko«, s katerim opravijo »instantno psihoterapijo« in ženskam spremenijo življenje. Verjemite mi, da to ne drži. Še vedno gre samo za moč in denar. Zdaj od Kirurškega sanatorija Rožna dolina s tožbo zahteva 83 tisoč odškodnine, ker estetski kirurg naj ne bi opravil pojasnilne dolžnosti.
Ruptura je najpogostejši neželen učinek prsnih vsadkov
»Tega ne morem komentirat, ker ne vem kaj se je v konkretnem primeru dogajalo. Sem prepričam, da kirurg zelo dobro pozna možna tveganja in zaplete, tako kratkoročne kot dolgoročne. Poleg tega se o tem veliko piše in veliko govori, tako da so podatki dostopni praktično vsakomur,« meni specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije dr. Peter Zorman. »Ruptura je najpogostejši neželen učinek prsnih vsadkov in se lahko zgodi pri vsaki deseti do vsaki stoti uporabnici prsnih vsadkov. Običajno ruptura nima posledic, lahko pa se kaže kot deformacija, kot sprememba oblike vsadka, oblike dojk. Iztek silikona v telo pa se lahko pojavi kot oteklina v predelu dojke, zleze proti rami, v roko ali pa proti trebuhu,« pojasni Dr. Mojca Kržan z Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo. »Če bi me zdaj vprašali ali so vsadki varni, lahko rečem, da na rezultat posega vplivajo številni dejavniki: biološke lastnosti tkiva, kirurška tehnika, kvaliteta vsadka, sestava vsadka. In vsi ti dejavniki vplivajo na končni rezultat in tudi na te zaplete, o katerih govoriva, tako da je težko posploševati. V Sloveniji imamo premalo primerov, da bi lahko te redke primere statistično povezali z različnimi zapleti,« še doda Zorman. Estetski kirurg, ki je tožnico operiral, zaradi bolezni ni stopil pred kamero, v pisnem odgovoru pa je med drugim pojasnil, da je pacientko pred posegom izčrpno obvestil o vseh ključnih informacijah in morebitnih zapletih. Kot pravi jo je tudi opozoril na možne zaplete in nevarnosti, katerim se s posegom izpostavlja, ter ji odgovoril na vsa vprašanja v zvezi s samim postopkom. S čimer se tožnica ne strinja. Zadnjo besedo bo reklo sodišče.
Kaj je pojasnilna dolžnost?
Pojasnilna dolžnost je dolžnost zdravnika, da pacienta seznani z diagnozo, z možnimi načini zdravljenja in rehabilitacijo, z nevarnostmi, ki so povezane s posameznimi posegi, in tudi s posledicami, do katerih lahko pride, če bo medicinsko pomoč odklonil. V Sloveniji je pojasnilna dolžnost ustavno in zakonsko urejena, pomembna pa so tudi normativno zapisana etična priporočila. Pri nas je najpomembnejši Zakon o pacientovih pravicah, ki med drugim določa tudi posamezne vrste pojasnil, in sicer pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze. Na splošno mora biti pojasnilo takšno, da omogoči pacientu razumeti bistvo, pomen in razsežnost zdravljenja ter njegove prednosti in slabosti. Zdravnik si mora torej pred vsakim posegom vzeti čas in bolniku razložiti celoten postopek zdravljenja. »Zdravnik mora natančno pojasniti, kakšen bo poseg, kaj se bo dogajalo, kje se bo poseg izvajal in tudi kakšni so stranski pojavi. Kaj se lahko zgodi, kaj gre prav in kaj gre narobe,« pove zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. Pri tem mora zdravnik upoštevati, da pacient nima strokovnega zdravstvenega znanja. Zastopnica pacientovih pravic se pogosto srečuje s pritožbami na račun pomanjkljivih pojasnil zdravnikov. »Kršitev te pravice je pravzaprav na tretjem mestu med vsemi kršitvami pacientovih pravic. Največ se sicer pritožujejo nad stroški, se pa pritožujejo tudi nad tem, da niso dobili dovolj informacij o tem kaj se bo dogajalo,« še doda Zoretova.
Pacient mora zdravniku zaupati
Sodišča so pri pomanjkljivi pojasnilni dolžnosti bolj naklonjena bolnikom. Sodni izvedenec za splošno, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo se sicer spominja le dveh primerov, ko bi sodišče odločalo o zapletih pri estetski kirurgiji. Eden je bil povezan s prsnimi vsadki, drugi s korekcijo vek. Sicer je prepričan, da je vsakemu kirurgu v interesu, da stranko čim bolje seznani z vsemi podrobnostmi. »Sam vztrajam, da po prvi konzultaciji oseba pride po dveh , treh tednih še na drugo konzultacijo. In takrat se dokončno dogovarjamo o posegih, terminih in podobnem,« pojasni sodni izvedenec za estetsko kirurgijo Prim. Erik Vrabič in doda: »Ne dogaja se tako poredko, da nekdo pride na posvet, želi posvet in pravzaprav niti ne dovoli, da bi mu kaj dosti pojasnili.« A zdravnik mora vztrajati in operirati šele, ko sam meni, da je pacient pripravljen. »Seveda mora pacient zdravniku zaupati, kirurg pa je seveda zavezan k temu, da se bo maksimalno potrudil in bo v primeru zapletov tudi dovolj pošten ter takoj povedal: poglejte, sumim, da se je zgodilo zaradi tega ali tega ali pa, ni mi jasno, zakaj se je zgodilo. Saj mnogokrat ne vemo, zakaj pride do tega.«
Več v oddaji Koda
Zakaj se vse več ljudi odloča za lepotne popravke? Ponekod v svetu je obisk lepotnega kirurga že izenačen z obiskom kozmetičnega salona. Kakšne so lahko posledice nerealnih pričakovanj, če s končnim videzom po posegu oseba ne doseže svojih pričakovanj? Kdaj zdravnik ni opravil pojasnilne dolžnosti? Kdo je v primeru rupture silikonskega prsnega vsadka odgovoren? Odgovore bodo ponudili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 8. maja ob 17.31 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
Vesna Pfeiffer