Oddajo Posebna ponudba je v novi sezoni mogoče spremljati tudi v slovenskem znakovnem jeziku. Gluhi gledalci edino potrošniško oddajo v Sloveniji tako lahko sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo gleda na TVS1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Tokrat so v uredništvo Posebne ponudbe vzeli pod drobnogled predpise, ki urejajo področje investiranja v male sončne elektrarne.
Zvone Kobentar iz Stražišča pri Kranju je pred slabimi tremi leti za lastne potrebe postavil sončno elektrarno. Investicija je znašala 22 tisoč evrov. Pravi, da je odločitvi botrovala želja, da bi z ženoravnala dookolja prijazno, pa tudi to, da bi si s tem nekoliko zaokrožil pokojnino. A matematika se ni izšla, kot si je želel, saj je sončna elektrarna družino drago stala. Najprej mu je država zaradi opravljanja dejavnosti odvzela pokojnino, njegov sin, ki je sicer zaposlen, pa je zato moral odpreti popoldansko dejavnost. Vendar so stroški statusa popoldanske dejavnosti dvakrat presegali prihodke od prodaje električne energije. Lani je sicer elektrarna proizvedla 6000 kWh električne energije, v povprečju torej 500 na mesec. »Od teh povprečno 500 kilovatov mesečno naše gospodinjstvo porabi 220, od 280 kilovatov, ki jih oddamo v sistem, pa z ženo nimava nič,« razočarano pove Zvone Kobentar.
Nova uredba prinesla pozitivne spremembe
Država je konec lanskega leta vendarle sprejela dolgo pričakovano Uredbo o samooskrbi z električno energijo, ki je začela veljati sredi januarja in prinaša nekaj pozitivnih sprememb. Pokojnine ne bodo več ogrožene, med drugim pa lastnikom sončnih elektrarn omogoča, da v omrežje brezplačno oddajo samo presežekproizvedene energije in je doplačajo le toliko, kolikor je še potrebujejo za lastne potrebe. V Združenju slovenske fotovoltaične industrije so zaradi sprejema nove uredbe sicer zadovoljni, a obenem opozarjajo na številna vprašanja, ki ostajajo odprta. »Za elektrarno z enim panelom ali elektrarno z 999,9 kilovata je treba pripraviti enako dokumentacijo: od raznih požarnih elaboratov do statičnih izračunov in strelovodov, kar je za male elektrarne z nekaj paneli nesmiselno,« je prepričanRobert Otorepec iz Združenja slovenske fotovoltaične industrije in dodaja, da to lahko investicijo podraži tudi za petino.
Po ukinitvi podpor zanimanje zamrlo
V Sloveniji je trenutno nekaj manj kot 3400 sončnih elektrarn, ki so julija lani proizvedle slabe tri odstotke vse električne energije,proizvedenev Sloveniji. Rekordno leto je bilo 2012, nato je po ukinitvi vseh podpor zanimanje za investiranje v sončne elektrarne tako rekoč zamrlo. Tudi zaradi vrzeli, ki jo je naredila ukinitev spodbud, so se v podjetju Gen-i odločili za sofinanciranje zgraditve malih sončnih elektrarn, in sicer v višini 350 evrov na inštalirani kilovat. Na vprašanje, ali to ni v nasprotju z njihovo poslovno dejavnostjo, odgovarjajo, da ni. »Prav nasprotno. Verjamem, da bo Gen-i, če bo pionir na tem področju, lahko na ta način realiziral tudi kakšno poslovno priložnost,« meni predsednik uprave Gen-ija Robert Golob. Na njihov razpis se je prijavilo kar 227 odjemalcev, interes je torej velik. Po Golobovih besedah je strošek zgraditve sončne elektrarne v zadnjih petih letih padel za 400 odstotkov: »V nekaterih sončnih krajih so danes sončne elektrarne že cenejše od oskrbe iz omrežij. To pomeni, da se bo prebivalstvu v nekaj letih bolj izplačalo imeti lastno sončno elektrarno kot kupovati električno energijo iz omrežja.«
Eko sklad pripravlja ugodne kredite
Dobra novica prihaja tudi iz Eko sklada, kjer predvidoma že aprila za občane pripravljajo poziv za kreditiranje okoljskih naložb, med katerimi bodo tudi male sončne elektrarne. »Dodeljujemo sredstva v višini od 1.500 evrov navzgor, in zasončne elektrarne je zgornja meja 40 tisoč evrov. Doba vračanja je deset let, obrestna mera pa bo predvidoma trimesečni euribor plus 1,3 odstotka,« pojasnjuje Hinko Šolinc z Eko sklada in dodaja, da nepovratna sredstva za spodbudo pri gradnji malih sončnih elektrarn letos po vsej verjetnosti ne bodo na voljo.
Več v oddaji Posebna ponudba
Koliko električne energije proizvedemo v Sloveniji s sončno energijo in kakšni so potenciali? Kje vse bi lahko imeli v Sloveniji sončne elektrarne? V kolikšnem času se strošek zgraditve sončne elektrarne povrne? Kako država finančno spodbuja gradnjo sončnih elektrarn? In ali bo nova uredba o samooskrbi z električno energijo oživila trg in odpravila vse nesmisle, ki so ljudi odvračali od vlaganja v sončne elektrarne? O vsem tem v oddaji Posebna ponudba, ki jo boste v slovenskem znakovnem jeziku lahko spremljali tudi to soboto, 26. marca, ob 17.20 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. x
V. P.