V prvih dneh ujme in poplav smo na MMC RTV SLO poročali o poplavljenih prostorih Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka, poplavilo je tudi enoto Varstveno-delovnega centra INCE v Mostah pri Komendi. Vladka Pacek, direktorica VDC INCE, na začetku izpostavi, da so hvaležni, da je bila večina uporabnikov zaradi poletnega časa v BE Naša Hiša na Grobeljski ulici v Mengšu, ki ga voda ni dosegla. Prav tako voda ni vdrla v enoto na Ropretovi ulici, čeprav je ta v neposredni bližini reke Pšate. Pacek dodaja: "Enota je bila zgrajena pred približno 10 leti in z mislijo na to, da je tik ob potoku, prav tako smo vztrajali, da ob gradnji pustijo na nabrežju stara drevesa." Vseeno pa je voda vdrla v enoto INCE ZU v Mostah pri Komendi, ki se nahaja v kletno-pritličnih prostorih. "Pri tem je prostore zalila voda, fekalije, nafta, vse je bilo uničeno: materiali, izdelki uporabnikov, keramična peč, štedilnik, stoli, mize, tudi dokumentacija v ognjevarnih omarah," še pove Pacek.
Direktorica VDC INCE pravi, da bodo uporabniki iz enote v Mostah po 1. septembru našli svoj prostor v enoti v Mengšu, zaradi prostorske stiske pa je to le kratkoročna rešitev, težavo pa bodo naslovili skupaj z Ministrstvom za solidarno prihodnost. Prav tako s prevozniki govorijo o vsakodnevnih prevozih uporabnikov, ki so zaradi uničene cestne infrastrukture zaenkrat še nejasni.
Uporabniki na Grobeljski ulici v Mengšu, pove Pacek, niso zares dojemali razsežnosti poplave in kako blizu je bilo vse skupaj, so pa dobili informacije, da so nekateri, ki so bili v poletnem času pri svojih družinah, doživeli poplave v domovih: "Bilo jih je zelo strah in ta strah ostaja. S tem se bomo morali strokovno spoprijeti, ko se vrnejo k nam." Za konec pa še doda: "Izjemno sem hvaležna zaposlenim, ki so zaradi poplav prišli z dopusta, praktično sredi noči preverjali stanje na terenu in kljub stiskam doma priskočili na pomoč tudi v primeru čiščenja enote v Mostah pri Komendi, nič od tega ni samoumevno."
Prav tako so poplave zalile prostore Varstveno-delovnih centrov Jesenice in Saša v Mozirju. V objavah na Facebooku so iz VDC Saša v Mozirju sporočili, da so bili stanovalci BE Sončnica v času poplav preseljeni na začetku v župnišče v Mozirju, kjer so zaradi neprevoznosti cest pomagali tudi prostovoljci iz Sožitja Mozirje, kasneje pa so jih preselili v BE Živa Velenje, kjer bodo ostali, dokler enote v Mozirju ne pregledajo strokovnjaki in očistijo vseh prostorov.
"V takšnih situacijah je res pomembno hitro, mirno in odločno reagiranje in delo zaposlenih"
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Radovljica je s stropa padlo nekaj razmočenih mavčnih plošč, poškodovanih ni bilo. Po besedah Helene Kos, direktorice CUDV Radovljica, je zaradi dotrajanosti strehe v centralni stavbi zamakalo na oddelkih A1 (kuhinja, kopalnica, 5 sob uporabnikov) in A (soba uporabnika in dnevni prostor) in dveh učilnicah. Dodaja: "Zalilo je ambulanto, garderobo ob ambulanti, prostor za čistilke. Na oddelku za najtežje ovirane (A) se je s stropa zrušilo nekaj mavčno-betonskih plošč . Stanovanjska skupina Poljče je bila zaradi povodenj v okolici (predvsem Begunje) odrezana od sveta. V petek zjutraj smo evakuirali 11 stanovalcev stanovanjske skupine in jih začasno za eno noč namestili v dveh drugih enotah. Ker je meteorna voda zatekala v jeseniško enoto VDC in zalila več prostorov (skladišče, dve delavnici, garderobni prostori in vhod ter ena pisarna), smo v petek prosili uporabnike, da ostanejo doma, če ne rabijo nujnega varstva, tako da je bilo od 40 uporabnikov prisotnih samo 17. " Vendar se je stanje sedaj povsod normaliziralo in voda v CUDV Radovljica nikjer ne zamaka več: "Namočene prostore sušimo. Intenzivno pa delamo na dolgoročnejših rešitvah. Glede dotrajane strehe smo se pogovarjali z Ministrstvo za solidarno prihodnost že pred tem dogodkom, prav tako s krovci, ki nam bodo streho menjali. To bi radi izvedli že letos, ustno so nam obljubljena finančna sredstva Ministrstva za solidarno prihodnost. Tudi sicer bi rada izpostavila, da smo bili z njimi ves čas na vezi."
"Otroci in odrasli, ki so vključeni v naše programe so seveda spremljali dogajanje, verjetno vsak s svojimi občutki in doživljanjem. Pomembno se nam je zdelo, da se z njimi pogovarjamo o vsem, kar se dogaja, odgovarjamo na njihova vprašanja, pojasnjujemo. In jim seveda zagotovimo, da so na varnem in da se jim nič hudega ne bo zgodilo. Nekateri so bili v skrbeh za svojce, tako da smo bili v stiku tudi z njimi. Kljub temu, daje bila situacija ogrožujoča in ekstremna, smo jo brez večjih zapletov obvladali. V takšnih situacijah je res pomembno hitro, mirno in odločno reagiranje in delo zaposlenih, zato lahko zaposlene v CUDV Radovljica samo pohvalim. Vsi, ki so bili v službi, so se hitro prilagodili situaciji. Delovne ekipe smo začasno ojačali. Nekaj sodelavcev zaradi neprevoznih cest ni moglo v službo, kar nekaj pa jih je bilo, ki so iz dopusta ponudili svojo pomoč," še izpostavlja Kos in dodaja: "Pri nas so se stvari dobro iztekle, brez hujših posledic. Vemo, da je bilo marsikje veliko hujše in sočustvujemo z vsemi, ki so se znašli še v hujši stiski."
Vendar niso bile le poplave, temveč so nekaj dni po začetku ujme začeli nevarnost predstavljati tudi zemeljski plazovi, ki so se začeli sprožati zaradi namočene zemlje. V nedeljo, 6. avgusta, je v Črni na Koroškem stanovalcem CUDV Črna grozila evakuacija zaradi zemeljskega plazu, do česar kasneje ni prišlo, tam pa je po poročanju Intervencijskega štaba občine Črna na Koroškem trenutna situacija pod nadzorom, uničene so 3 delavnice VDC in dve stanovanjski enoti, 5 ogroženih stanovalcev pa so v času poplav evakuirali.
"Naši uporabniki zaradi komunikacijske ovire v takšnih primerih res težko sami urgirajo"
Boris Horvat Tihi, predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj, pravi, da vseh podatkov o nastali škodi še nimajo in jih sproti pridobivajo. "Podatke imamo zgolj od tistih, ki so se sami obrnili na nas že takoj prvo noč oziroma tekom prvega dneva in kasneje. Sekretarka našega društva Zlata Crljenko je praktično dan in noč dobivala grozljive posnetke s terena. Eden od gluhih članov iz Kranja je ostal dobesedno brez strehe nad glavo in mu je zaradi obilice dežja zalilo praktično vso bivalno površino in je že ponoči pošiljal posnetke. Gluha članica iz občine Žiri je na primer navsezgodaj zjutraj na svojem Facebook profilu objavila šokantne posnetke o poplavljeni hiši, vrtu in celotnega naselja. Prav tako smo zaskrbljeno spremljali objave našega naglušnega člana s cerebralno paralizo, ki stanuje na Koroški Beli pri Jesenicah, kjer jim je grozil ogromen plaz in so bili nekajkrat evakuirani. Naši uporabniki zaradi komunikacijske ovire v takšnih primerih res težko sami urgirajo, zato je vedno vmesni člen in koordinator strokovna služba društva. Ob soočenju s takšnimi nepredvidljivimi situacijami pri naravnih nesrečah pa se je tudi tokrat še enkrat več pokazalo, kako neprecenljivo in življenjskega pomena je delovanje društva, kjer lahko uporabniki praktično 24-ur na dan dobijo vso strokovno in moralno podporo."
"Sorodniki, civilna zaščita, gasilci, vojska in prostovoljci iz humanitarnih organizacij so nesebično priskočili na pomoč"
Iz Društva distrofikov Slovenije sporočajo, da je "velika večina članstva ujmo dobro preživela in niso utrpeli kakšnih hujših posledic. Veliko naših članov je uspelo zajeziti vdor vode v hišo s protipoplavnimi vrečami. Razen seveda na območjih, kjer so reke močno poplavljale posamezne občine, naselja in vasi. V teh predelih so člani s strahom doživljali vse skupaj, še posebej, ker si ob takšnih naravni katastrofi popolnoma nemočen, pri invalidih (distrofikih) pa je ta nemoč še toliko bolj izrazita. Vendar so nam hkrati tudi povedali, da je bil ta strah nepotreben, saj so sorodniki, civilna zaščita, gasilci, vojska in prostovoljci iz humanitarnih organizacij nesebično priskočili na pomoč in jim pomagali pri reševanju, da so jih prepeljali na varna območja ter pomagali pri reševanju premičnin, izčrpavanju vode, čiščenju blata itd." Člani društva so izpostavili številne težave: zalita klet, garaža, pritlično stanovanje, pritličje hiše, zalita toplotna črpalka, elektro omarica, nekateri so bili brez elektrike, vode. V društvu dodajajo: "Enemu našemu članu, ki je življenjsko odvisen od dihalnega aparata (od t.i. invazivne mehanske ventilacije), ki vzdržuje osnovne življenjske funkcije, so morali gasilci dostaviti bencin za agregat, saj so bili brez elektrike. Nekateri naši člani so tudi uporabniki programa osebna asistenca. Žal zaradi uničene prometne infrastrukture osebni asistenti niso mogli priti do naših uporabnikov. Upamo, da se bodo prometne povezave čimprej vzpostavile."
"Le nemo poslušanje hrumenja voda, hudournikov in lomljenje"
Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije so 7. avgusta 2023 sklicali izredno telefonsko konferenčno srečanje predstavnikov medobčinskih društev slepih in slabovidnih iz najbolj prizadetih območij zaradi poplav in preverili prve vtise iz terena. "Naši slepi in slabovidni člani, ki prebivajo na najbolj prizadetih območjih, so po besedah naših sodelavcev medobčinskih društev slepih in slabovidnih iz Maribora (ki pokriva Koroško regijo), Celja, Kranja in Ljubljane, različno doživljali poplave. V kolikor imajo svojce, s katerimi živijo v skupnih gospodinjstvih ali pa so nastanjeni v DSO-jih, je zagotovo lažje, kot pa če živijo samostojno v lastnih gospodinjstvih. Naša MDSS so na slednje še posebej pozorna. Pripravili so posebne sezname tistih slepih in slabovidnih, ki živijo samostojno in tistih, ki živijo v najbolj ogroženih vaseh. Nanje bodo posebej opozorili občinska humanitarna društva Karitasa in Rdečega Križa, kakor tudi občinske štabe civilne zaščite. Slepi in slabovidni so v prvih trenutkih delili usodo z vsemi drugimi prebivalci na teh območjih in le nemo poslušali hrumenje voda, hudournikov in lomljenje. Spopadali so se ali pa se še vedno spopadajo s pomanjkanjem osnovnih potrebščin, kot so voda, hrana, suha oblačila, elektrika, dostop do komunikacije itd. Nekateri člani pa že izražajo zaskrbljenost, stisko in strah, kar se odraža kot potreba po pogovoru in psihološki podpori, kar jim v okviru svojih zmožnostih nudijo zaposleni in prostovoljci na MDSS-jih, ki pa delujejo v okrnjenih zasedbah, saj so med njimi tisti, ki so tudi sami utrpeli škodo."
Tako kot drugi prebivalci tudi člani ZDSSS potrebujejo vodo, hrano, elektriko, komunikacijo, dostop o zdravnika in lekarn, predvsem pa pomoč pri odstranjevanju nastale škode: "V primeru slepih in slabovidnih posebej opozarjamo na dejstvo, da je njihova socialna mreža splošno šibkejša, manj razvejana in ne tako številčna. V prihodnjih dneh bodo tako MDSS na terenu poskusila napraviti analizo stanja, 'mapirati' največje prioritete ter jih skomunicirati s pristojnimi službami, ki bodo lahko pomagala. Nenazadnje tudi z dostavo hrane in druge pomoči. Neprehodne poti, polne do sedaj neznanih ovir, pomembno vplivajo na njihovo samostojnost in neodvisnost. Tako obstaja velika možnost, da slepa oseba, ki je prej v znanem okolju samostojno opravila nakupe v trgovini, sedaj tega več ni zmožna. Zato je potrebno preveriti, ali imajo slepi in slabovidni dostop do trgovin, zdravnika, lekarne, idr. V teh dneh je splet poln informacij o pomembnih kontaktnih številkah, kamor se lahko ogroženi obrnejo na pomoč. Slepi in slabovidni so na tem področju še posebej diskriminirani, če so poglavitne informacije v obliki slikovnega, grafičnega ali fotografskega gradiva. Takšna oblika namreč za slepe ni berljiva, zato potrebujejo prilagojene informacije v njim dostopnih tehnikah (zvok, word, opisi slik, itd.), na pomoč pa bomo po potrebi priskočili tudi na Zvezi v obliki priprave informacij v brajici."
Za konec v Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije še dodajajo, da kot eden izmed partnerjev sodelujejo v evropskem projektu "Varni in enaki ob naravnih in drugih nesrečah" (angleško Safe and Equal in EMErgencies - SEE ME), katerega nosilec je Evropska komisije - Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč, glavni slovenski partner pa Uprava RS za zaščito in reševanje. Namen projekta je izboljšanje varnosti in zaščite oseb s posebnimi potrebami v primeru naravnih ali drugih nesreč preko ozaveščanja in priprave smernic za vključitev potreb oseb s posebnimi potrebami v aktivnosti preventive, načrtovanja in ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah. Ker se naravne nesreče lahko zgodijo kadarkoli in kjerkoli, je pomembno da so na njih pripravljeni tudi slepi in slabovidni, njihovi družinski člani in osebni asistenti. Za slepe in slabovidne smo tako v projektu pripravili zgibanko ter obsežne napotke o ravnanju pred, med in po naravni nesreči. Gradivo je dostopno v elektronski in zvočni obliki ter v brajici. Posneli smo tudi didaktični film, ki ozavešča splošno javnost in reševalce o potrebah slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih ob naravnih in drugih nesrečah. Zlasti reševalno osebje mora biti seznanjeno s tem, kako v postopkih reševanja pristopiti do osebe z okvara vida in ji ustrezno pomagati. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je s sodelovanjem v projektu SEE ME prepoznala pomembnost teh vsebin za slepe in slabovidne. Tako smo ozaveščanje naših članov v okviru posebnih socialnih programov vključili v redni plan dela že pred trenutno naravno nesrečo, ki je samo potrdila pravilnost naše odločitve. Ravno zaradi klimatskih sprememb, ki smo jim priča, bodo ta znanja prišla še kako prav tudi v bodoče, čeprav si jih ne želimo."
Dostopne informacije na RTV Slovenija
Na RTV Slovenija smo se že ob četrtkovi napovedi obilnega deževja in morebitnih poplav zavedali, da nas morda čakajo izredne vremenske razmere, zato smo že takoj v petek dopoldne z izrednimi poročili ob 10. uri začeli z intenzivnim obveščanjem javnosti o trenutni situaciji s prenosom dnevnoinformativnih oddaj in tiskovnih konferenc s tolmačem v slovenski znakovni jezik.
Jasna Bauman, direktorica Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik, pravi, da so se nemudoma odzvali na poziv TV Slovenija in oblikovali dežurno ekipo tolmačk slovenskega znakovnega jezika. "Te so neutrudno tolmačile izredne in redne TV oddaje ter novinarske konference ARSO in Vlade RS. S svojo hitro reakcijo smo ravnali odgovorno in omogočili gluhim uporabnikom dostopnost do informacij v teh katastrofalnih razmerah, ki so življenjskega pomena. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Službi za dostopnost programov RTV Slovenija, ki je to omogočila in pristopila k takojšnji realizaciji programa, dostopnega tudi osebam z okvaro sluha," še dodaja.
Prav tako smo na Televiziji Slovenija oddaje opremili s podnapisi na TV SLO 1, ki nastajajo s pomočjo avtomatskega razpoznavalnika - tehnologije, ki je bila tokrat uporabljena testno, vendar smo tistim, ki podnapisi potrebujejo, kljub manjšim napakam omogočili spremljanje ključnih informacij. To je izpostavil tudi predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj Boris Horvat Tihi: "Moram pohvaliti RTV Slovenija, da je večino informativnih oddaj opremila s tolmačem in podnapisi in nam vsaj tako omogočila dostopnost informacij, kaj se sploh dogaja in kakšni so in bodo ukrepi. Žal te dostopnosti na komercialnih medijih ni bilo in bi se mi zdelo res pomembno sporočilo, zakaj tega država ne uredi na sistemski ravni."
Na RTV Slovenija smo na portalu Enostavno, ki ga ustvarjamo v okviru Službe za dostopnost programov RTV Slovenija, redno podajali informacije v lahkem jeziku za osebe, ki težje razumejo in berejo, in objavili navodila, kako ravnati v primeru naravnih nesreč, kot so denimo poplave. Na portalu Dostopno pa smo objavili navodila, ki so jih za osebe z oviranostjo v okviru projekta "Varni in enaki ob naravnih in drugih nesrečah" (angleško Safe and Equal in EMErgencies - SEE ME) ustvarili na Upravi za zaščito in reševanje skupaj s projektnimi partnerji, prav tako pa redno obveščali javnost o terminih oddaj s tolmačem v slovenski znakovni jezik in podnapisi.