List, natisnjen v braillovi pisavi in dlan, ki s prsti drsi po izbočenih pikah ter bere besedilo. Foto: pexels.com/Eren Li
List, natisnjen v braillovi pisavi in dlan, ki s prsti drsi po izbočenih pikah ter bere besedilo. Foto: pexels.com/Eren Li

Pomembno je, da družba prepozna potrebe slepih z vlaganjem v izobraževanje in vire v brajici ter se zavzema za njeno vključitev v izobraževalnih in zaposlitvenih okoljih, poudarjajo v ZDSSS.

Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije dajejo poudarek pomenu dostopnosti informacij slepim in slabovidnim. Kot so zapisali, je eden od načinov dostopa do njih braillova pisava, ki slepim odpira okno v svet leposlovja, izobraževanja, kulture, glasbe in drugih področij življenja.

Svetovni dan braillove pisave oz. brajice zaznamujemo 4. januarja, saj se je na ta dan leta 1809 rodil njen izumitelj Louis Braille. Sam je oslepel v zgodnjem otroštvu, pisavo pa je izumil leta 1824, ko je bil star 15 let.

Braillovo pisavo beremo s prsti

Brajica je sistem dvignjenih pik, ki ga lahko s prsti berejo slepi ali slabovidni. Posameznikom, ki tiska ne morejo videti, omogoča branje in pisanje ter tako predstavlja bistveno orodje za dostop do informacij in komunikacijo z drugimi. Pomembnost brajice se kaže pri izobraževanju in zaposlovanju. Brez nje bi bili slepi močno omejeni pri dostopu do pisnih gradiv in opravljanja šolskih in drugih nalog.

Poleg svoje praktične uporabe ima brajica tudi ključno vlogo v čustvenem in psihološkem počutju slepih. Omogoča jim občutek nadzora in neodvisnosti ter pomaga odpravljati osamitev, s katero se spoprijemajo mnogi slepi in slabovidni, so v letošnji poslanici zapisali pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenija.

Kljub njeni pomembnosti pa je brajica pogosto spregledana in finančno podhranjena, zato obstaja nevarnost, da bi se v prihodnosti izgubila in opustila. Mnoge šole, ki na podlagi odločb inkluzivnega šolstva sprejemajo otroke z okvaro vida, ne posvečajo zadostne pozornosti poučevanju brajice, poudarjajo v zvezi.

Varuh človekovih pravic: braillova pisava omogoča vključenost

Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina izpostavlja pomen enakih možnosti in pogojev za kakovostno in celovito vključitev slepih in slabovidnih v življenje in njihovo okolje. Po njegovih besedah mora biti vsakomur od nas zagotovljeno, da uresniči svoje potenciale. "Učenje in izobraževanje spadata med temeljne človekove pravice in eden izmed načinov dostopa do znanja in informacij je prav braillova pisava. Ta slepim in slabovidnim osebam odpira vrata v svet in jim omogoča samostojno življenje," so Svetinove besede povzeli v uradu varuha.
Svetina se zavzema za to, da bi bili slepim in slabovidnim zagotovljeni pripomočki in prilagoditve, ki jih potrebujejo za čim bolj kakovostno in samostojno življenje, in poudarja: "Brez prilagoditev so invalidi še bolj ranljivi, saj jih odrivamo na rob družbe."