Logotip podjetja Želva. Foto: Facebook/Želva
Logotip podjetja Želva. Foto: Facebook/Želva

Kako je prišlo do ustanovitve podjetja Želva in kako se je podjetje v treh desetletjih delovanja razvijalo?

Ustanovitelj in lastnik je Zveza Sožitje, zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije, ki je na predlog Republiškega Zavoda za zaposlovanje leta 1991 ustanovila podjetje Želva d.o.o. Sprva je šlo za zgolj 5 oseb – mladostnikov, ki so bili prvi zaposleni v podjetju.

Želva je imela šivalnico in mizarsko delavnico, kjer se je usposabljajo mladostnike z lažjo duševno motnjo za poklic šivilje ali mizarja. Šiviljska delavnica je bila v najetih prostorih na Trebinjski ulici 11 v Ljubljani, v katerih ena od enot Želvinega varstveno-delovnega centra deluje še danes. Kasneje smo se preselili na Rozmanovo ulico 2a, v prostore bivšega vrtca, in tam je bil tudi sedež podjetja. Vzporedno se je začel razvijati komunalno-vrtnarski program, upravljanje stavb ter delovna in socialna vključenost oziroma socialna vključenost. Odpirala se je tudi enota v Novi Gorici. Skratka postavljali so se temelji podjetja na vseh področjih.

Iz tistih skromnih začetkov je danes Želva postala srednje veliko podjetje, ki se postavlja ob bok vsem drugim gospodarskim družbam, ki niso invalidska podjetja.

Katera so vaša področja dela?

Želva je podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, ki na področju gospodarskih dejavnosti naročnikom ponuja širok nabor storitev, od komunalnih in vrtnarskih storitev, upravljanja in vzdrževanja stavb ter različnih storitev čiščenja. Poleg tega izdelujemo pohištvo po meri naročnika, šivamo igračke, delovna oblačila ter tudi najzahtevnejša unikatna oblačila po meri. Hkrati tudi peremo in likamo za gostinske lokale, hotele in prenočišča, domove upokojencev ter različne zdravstvene organizacije.

Na področju negospodarskih dejavnostih pa ima Želva s strani države podeljene koncesije oz. večletne pogodbe za izvajanje storitev varstveno-delovnega centra, bivalnih enot ter zaposlitvene in poklicne rehabilitacije ter socialne vključenosti.

Koliko invalidov zaposlujete in na kakšnih delovnih mestih?

Podjetje Želva d.o.o. trenutno zaposluje 146 invalidov, njihov delež v podjetju pa je nekaj več kot 50 %. Kot invalidsko podjetje zaposlujemo invalide na vseh segmentih poslovanja, na raznolikih delovnih mestih, upoštevaje njihove delovne omejitve in zmožnosti. To pomeni, da imamo sodelavce s statusom invalida v skupnih službah, na fizično manj zahtevnih delovnih mestih, na področjih čiščenja stavb, urejanja okolice in v mizarski delavnici ter nenazadnje tudi na različnih delovnih mestih v programih varstveno-delovnega centra in socialne vključenosti.

Direktorica in zaposleni so zasadili drevo. Foto: Facebook/Želva
Direktorica in zaposleni so zasadili drevo. Foto: Facebook/Želva

Invalide, ki so pri vas zaposleni, za delo tudi usposabljate. Kakšne programe imate, kako jih razvijate in kako usposabljanje poteka?

Naš Center zaposlitvene in poklicne rehabilitacije izvaja dejavnost usposabljanja invalidnih in težje zaposljivih oseb, ki jim skozi proces delovnega usposabljanja omogočamo, da doživijo sebe kot enakopravne člane družbe in oblikujejo pozitivno samopodobo.

Invalide, ki so v našem podjetju vključeni v program rehabilitacije z namenom, da se kasneje tudi redno zaposlijo ter druge nove zaposlene, vključimo v proces usposabljanja na konkretnem delovnem mestu na že omenjenih delovnih področjih, ki ga poskusimo v največji možni meri prilagoditi zmožnostim in omejitvam posameznika. Pri tem so vodeni s strani mentorjev v podjetju, ki jim pomagajo in svetujejo v raznolikih delovnih situacijah. Dejansko pa se programi usposabljanja razvijajo in prilagajajo neločljivo povezano z izvajanjem storitev v dejavnostih, ki jih izvajamo za naše naročnike.

Ste vodilno podjetje na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidov v Sloveniji. V čem se vaš način dela razlikuje od drugih? Kakšen je moto vašega poslanstva?

Moto našega poslanstva je "drugačna priložnost", saj invalidnim osebam dejansko predstavljamo drugačno priložnost, ker jim pod eno streho nudimo usposabljanje za delo v okviru programov zaposlitvene rehabilitacije in možnosti kasnejše zaposlitve v enem od raznovrstnih gospodarskih programov. Zavedamo se, da kakovost naših storitev ustvarjamo ljudje, zato zaposlovanju naših sodelavcev in skrbi za njihovo usposabljanje, osebno rast in motivacijo namenjamo posebno pozornost. Obenem pa je naša posebnost ta, da delovne procese res prilagajamo omejitvam in zmožnostim posameznika in ne obratno, ob hkratnem zavedanju pomembnosti kakovosti in zanesljivosti za naše naročnike.

Direktorica Mira Potokar. Foto: Facebook/Želva
Direktorica Mira Potokar. Foto: Facebook/Želva

V tem času se težko izognemo vprašanju, kako je na vaše delovanje vplivala epidemija koronavirusne bolezni. Kako ste preživeli zadnji dve leti? Ste morali svoje delovanje prilagoditi in kako?

Širjenje epidemije koronavirusa po svetu in po Evropi smo pozorno spremljali že od začetka februarja 2020 dalje. Ker smo ocenili, da lahko razmere eskalirajo tudi v Sloveniji, smo ustanovili delovno skupino za krizno upravljanje ter pripravili načrt odzivanja. Podjetje se je bilo v zelo kratkem času prisiljeno reorganizirati in prilagoditi popolnoma novemu sistemu dela. Skladno z načrtom smo zagotovili ustrezne kanale za hitro in direktno interno komunikacijo. Obenem smo takoj tudi pristopili k nabavi in dopolnjevanju zalog zaščitne opreme (maske, kombinezoni, očala, razkužila), kar je bilo v tistem času izredno oteženo, saj omenjenega blaga ni bilo na slovenskem trgu. Za vsa delovna mesta, ki to omogočajo, smo zagotovili tehnične pogoje za opravljanje dela od doma. Glede na storitve, ki jih izvajamo, pa so mnogi naši sodelavci v času ustavitve javnega življenja še bolj intenzivno opravljali svoje delo, razširjeno še z dodatnimi nalogami, zato je bilo nujno potrebno zagotoviti ustrezno podporo, zaščitno opremo ter usposabljanje za njeno pravilno uporabo. Seveda je bilo treba tudi precej prilagoditi izvajanje delovnih procesov in kot primer: v bivalnih enotah smo morali prilagoditi infrastrukturo za vzpostavitev sivih in rdečih con, kar je bil precejšen izziv.

Kolikor je bilo možno in izvedljivo, smo tudi za uporabnike programov varstveno-delovnega centra in socialne-vključenosti organizirali kontaktne dejavnosti na daljavo, saj so tudi oni čez noč ostali doma in jim je stik z ostalimi uporabniki in zaposlenimi v Želvi veliko pomenil.

Ko se v teh dneh oziramo nazaj, lahko rečem, da smo se odlično izkazali.

Kakšna je vaša vizija razvoja za naprej?

Še naprej se bomo trudili zagotavljati najboljše delovno okolje za invalide, kar bomo omogočili s širitvijo obstoječih ter razvojem novih dejavnosti in lokacij.

Najlepša hvala za pogovor.