V Sloveniji je čedalje več otrok z govorno-jezikovnimi primanjkljaji, kljub veliki potrebi pa je o logopediji in surdopedagogiki kot znanostih ter o delovanju strokovnjakov s tega področja v Sloveniji znanega bore malo. Zato si je skupina študentk podiplomskega študija logopedije in surdopedagogike postavila cilj, da širšo javnost ozavesti o pomembnosti poznavanja in pravočasnega reagiranja pri preprečevanju govorno-jezikovnih motenj. O tem smo se pogovarjali s pobudnico projekta Niko Rakovič.
Pravite, da je pravočasno reagiranje pri preprečevanju govorno-jezikovnih motenj pri otroku zelo pomembno. Zakaj?
Zgodnje preprečevanje govorno-jezikovnih težav je nujno, saj s tem vplivamo na kakovost otrokovega življenja v prihodnosti. Govor in jezik se najintenzivneje razvijata v predšolskem obdobju, ki ga lahko poimenujemo tudi rizično obdobje za razvoj govora in jezika. V tem obdobju se v razvoju komunikacije zgodi največji preskok, otrok pa je tudi najbolj dovzeten za usvajanje govora in jezika. Če ima pri tem težave, je ključnega pomena, da se logopedska terapija začne, še preden otrok vstopi v šolo. Z zgodnjo obravnavo pripomoremo k učinkovitosti logopedske terapije, še preden sta govor in jezik napačno avtomatizirana. Tako otrok vstopi v šolo s čim manjšim odstopanjem od svojih vrstnikov in pripravljen na začetno opismenjevanje.
Imate morda podatke, koliko otrok v Sloveniji ima govorno-jezikovne primanjkljaje?
Različni slovenski avtorji navajajo podobne statistične podatke o pogostosti govorno-jezikovnih motenj, ki se gibljejo okoli 30 odstotkov. Ameriško združenje ASHA (The American Speech-Language-Hearing Association) denimo navaja podatek, da je leta 2003 logopedsko obravnavo potrebovalo 24 odstotkov vseh šoloobveznih otrok. V preteklem študijskem letu smo s kolegicami ta podatek preverile v okviru lastne raziskave pri diplomskem projektu, kjer nas je zanimala pogostost teh motenj v predšolskem obdobju (od 3 do 6 let) in obravnavanost pri logopedu. Ugotovile smo, da ima kar 30,7 odstotka otrok tovrstne motnje, kar pomeni skoraj tretjino otrok. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da več kot polovica otrok, ki ima govorno-jezikovne težave, ne obiskuje logopeda. Ta ima seveda ključno vlogo za njihov govorno-jezikovni razvoj glede na starostno obdobje, saj so takrat možgani otrok najbolj plastični in se hitro navajajo na spremembe.
Prepričani ste, da ljudje premalo vemo o logopediji in surdopedagogiki. Nam lahko poveste kaj več o teh znanostih?
Logopedija je veda, ki proučuje govorno-jezikovno komunikacijo, to so artikulacija, glas, ritem in tempo, jezik, branje in pisanje ter motnje požiranja. Ugotavlja obstoj motenj (detekcija), vzroke in posledice njihovega nastajanja ter načine njihovega preprečevanja (preventiva) in rehabilitacije. Logopedija posega v vsa starostna področja, od novorojenčkov do starostnikov. Terapija se izvaja v zdravstvenih domovih, šolah, vrtcih, rehabilitacijskih centrih. Logopeda denimo lahko obišče otrok, ki ima težave z izgovarjavo glasu R, otrok z downovim sindromom, oseba z motnjami avtističnega spektra, oseba po možganski kapi ali možganski poškodbi, ki ima težave na področju komunikacije, učiteljica, ki je nenadno ostala brez glasu, oseba po operaciji raka žrela in še mnogi drugi. Surdopedagogika je veda, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem gluhih in naglušnih otrok, njihovo integracijo in inkluzijo ter s slušno rehabilitacijo.
Pravite tudi, da sta logopedija in surdopedagogika zelo perspektivni smeri v slovenskem zaposlovalnem prostoru. Kaj konkretno imate s tem v mislih?
V današnjem času se ljudje vse bolj zavedamo, da je komunikacija ključnega pomena v življenju, saj tako lahko izražamo svoje želje in potrebe. S pomočjo znanosti in tehnologije strokovnjaki odkrivajo številne nove motnje in postavljajo natančnejše diagnoze, posledično pa se spreminja tudi zakonodaja. Število odkritih otrok s težavami na področju govora in jezika se povečuje, s tem pa tudi potrebe po logopedih in surdopedagogih. V primerjavi s preteklostjo so starši bolj ozaveščeni in hitreje poiščejo pomoč strokovnega delavca, dodaten razlog za porast potreb po tem poklicu pa vidimo v spreminjanju življenjskega sloga. Zaradi hitrega tempa življenja in sprememb v prehrani se pojavljajo denimo nove alergije, narašča pa tudi število starostnih in srčnih bolezni, ki vplivajo na sluh, govor in jezik. Dejstva kažejo, da so logopedi in surdopedagogi potrebni na različnih področjih dela, tako v šolstvu kot v zdravstvu, in pri različnih starostnih skupinah. Ljudje, ki se strokovno ukvarjajo s težavami na področju komunikacije, imajo še posebno pomembno vlogo pri skupini gluhih in naglušnih oseb, saj poznajo njihovo kulturo in značilnosti ter so seznanjeni s prilagoditvami v obravnavi, sploh takrat, ko tehnologija za izboljšanje slušnih pogojev zataji – v mislih imam polžev vsadek.
Kakšno pa je zanimanje mladih za ta poklic?
V zadnjem času lahko med mladimi opazimo čedalje večje zanimanje za tovrstno področje dela, vendarse moramo kljub dobrim zaposlitvenim možnostim zavedati, da je biti logoped in surdopedagog zahteven poklic, ki poleg dobre strokovne podkovanosti zahteva tudi veliko vztrajnosti, srčnosti in predanosti, zato velja dobro premisliti, ali bomo to delo zmogli predano opravljati skoraj vse svoje življenje.x
Vesna Pfeiffer