Na letošnjih paraolimpijskih igrah v Riu bo nastopilo rekordno število športnikov invalidov iz številnih držav z vsega sveta. Nastopilo bo več kot 4350 športnikov in 165 držav. Na prvih paraolimpijskih igrah, ki so bile leta 1960 v Rimu, pa je nastopilo 400 športnikov iz 23 držav. V Riu se bodo vrhunski športniki invalidi zbrali že petnajstič.
Zgodovina športnih tekmovanj športnikov invalidov sega v leto 1948, ko je Ludwig Guttmann v Stoke Mandevillu v Veliki Britaniji organiziral tekmovanja veteranov iz druge svetovne vojne. Čez štiri leta, leta 1952, so bili na ta športni dogodek povabljeni tudi nizozemski športniki. Tako se je začelo mednarodno povezovanje športnikov invalidov. Prve prave paraolimpijske igre pa so bile organizirane leta 1960 v Rimu. Od takrat si sledijo v štiriletnem ciklusu. V Rimu so nastopali le športniki z okvaro hrbtenice, tekmovanja pa so bila že takrat izvedena na istih prizoriščih kot olimpijske igre.
Kratek pregled zgodovine paraolimpijskih iger
Šestinšestdeset let je minilo od prvih paraolimpijskih iger. V tem času se je šport invalidov močno razvil in temu razvoju je sledila tudi organizacija POI. Do POI leta 1976 v Torontu so se tekmovanj udeleževali zgolj športniki z okvaro hrbtenice, v Kanadi pa so se jim pridružili tudi športniki z amputacijami, okvarami vida in drugi. Ker so se teh iger udeležili športniki z različnimi stopnjami invalidnosti, so se odločili, da jih razdelijo v različne kategorije.
Klasifikacija športnikov
Športniki in športnice, ki sodelujejo na paraolimpijskih igrah, imajo različne vrste in stopnje invalidnosti, tako da so glede na svojo funkcionalno sposobnost razporejeni v različne kategorije. S tem se zagotovi, da v isti kategoriji tekmujejo športniki, ki imajo približno enake sposobnosti glede mobilnosti, koordinacije, motorike in ravnotežja. Razvrščanje po kategorijah opravljajo za to usposobljeni strokovnjaki medicinske stroke, pa tudi trenerji in športni pedagogi. Za kategorije športnikov je v veljavi poseben način označevanja. Paraolimpijske discipline so tako označene s črkami in številkami. Črka pomeni športno panogo, številka pa stopnjo invalidnosti. Darko Đurić na primer tekmuje v kategoriji S4, pri čemer S pomeni swimming oz. plavanje, 4 pa je številčna oznaka stopnje njegove invalidnosti. Sandi Novak pa je razvrščen v kategorijo T11, T pomeni track – steza oz. teki, številka 11 pa pomeni, da gre za slepega tekača.
Sodelovanje slovenskih športnikov na paraolimpijskih igrah
Slovenski paraolimpijski športniki so najprej sodelovali v okviru jugoslovanske reprezentance. Prvič so se naši predstavniki poletnih paraolimpijskih iger udeležili leta 1972 v Heidelbergu. Kot samostojna slovenska reprezentanca pa so se prvič predstavili na paraolimpijskih igrah leta 1992 v Barceloni.
Največji dosežki slovenskih športnikov na paraolimpijskih igrah
Prvo kolajno na paraolimpijskih igrah je leta 1972 osvojil Jože Okoren v disciplini met diska. Nekaj ur za njim pa je prvo zlato medaljo dosegla Pavla Sitar Benček v vožnji na 60 metrov. Ob zmagi je postavila tudi rekord iger. Točno 50. kolajno je na igrah v Londonu z zračno puško pristreljal Franček Gorazd Tiršek, ki tudi letos potuje v Rio. Prvo, in to zlato medaljo pod zastavo samostojne Slovenije je primetal Franjo Izlakar na igrah v Barceloni leta 1992. Najprej je bil zlat v suvanju krogle, potem pa še pri metu diska. S kroglo je tedaj postavil svetovni, z diskom pa paraolimpijski rekord. Od leta 1972 do danes so slovenski športniki skupno dosegli 47 medalj, od tega 13 zlatih, 14 srebrnih in 20 bronastih.
Letošnja slovenska paraolimpijska ekipa in njihove discipline
Slovenska paraolimpijska odprava šteje osem športnikov, ki bodo nastopali v petih disciplinah. V strelstvu se bodo pomerili Veselka Pevec, Franc Gorazd Tiršek, Franc Pinter in Damjan Pavlin. V atletiki nas bo zastopal slepi maratonec Sandi Novak, v parakajakaštvu Dejan Fabčič, v parakolesarstvu Primož Jeralič, v plavanju pa Darko Đurić. x
Veronika Rot