Oseba na invalidskem vozičku. Foto: MMC RTV SLO/Shutterstock
Oseba na invalidskem vozičku. Foto: MMC RTV SLO/Shutterstock

Invalidi so del družbe in ena najranljivejših skupin, ki se je je epidemija dotaknila v največji meri, so zapisali na Svetu za invalide RS.

»Slovenija mora nadaljevati po zastavljeni poti Konvencije o pravicah invalidov in usmerjati svoje delovanje v smeri še bolj vključujoče, dostopnejše in trajnostno razvojne družbe za invalide,« so zapisali v poslanici Sveta za invalide.

V letih po ratifikaciji konvencije je Slovenija po njihovi oceni pokazala, da v veliki meri uresničuje obveznosti, h katerim se je zavezala. Sprejela je vrsto vključujočih zakonov, ki invalidom omogočajo opolnomočenje življenja v družbi. V svetu se zavedajo, da implementacija konvencije ni in ne bo nikoli dokončano delo, saj se družba spreminja, spreminjajo se vrednote, način življenja, sistemi delovanja, spreminja se človeški vsakdan.
Tako je epidemija pokazala, da je bila Slovenija enako kot države EU in cel svet v začetku nepripravljena na boj zoper covid-19. Kot so navedli, se s trajanjem epidemije vsak dan učimo spopadanja z novonastalimi razmerami. »Epidemija je povzročila spremembe v celotni družbi,« je v imenu Sveta za invalide v letošnji poslanici zapisal predsednik Dane Kastelic.

Svet za invalide RS deluje predvsem kot posvetovalno telo, ki je skozi leta svojega delovanja invalidom nudil podporo predvsem skozi posvete in svetovanja. A kot so prepričani, bi moral organ nositi še močnejšo vlogo organa pri uresničevanju in implementaciji konvencije, kar se zdaj, ko so invalidi ranljivejši, kaže še toliko bolj.

»Kot največji manjšini tako v Sloveniji kot v Evropski uniji je treba invalidom posvetiti posebno pozornost in jim zagotoviti še večji pomen v družbi,« so navedli. »Zato mora imeti Svet za invalide Republike Slovenije moč nadzora in spremljanja aktivnosti države pri zagotavljanju invalidske politike in slediti njenim aktivnostim za zagotavljanje večjega vključevanja invalidov v družbo, njihovo dostopnost brez katere ni moč zagotoviti celovite vključenosti in pri uresničevanju trajnostnega razvoja, ki bo invalidom zagotovil enakovredno življenje v družbi,« so še zapisali v letošnji poslanici.

Letošnje geslo združenih narodov ob mednarodnem dnevu invalidov je: »Zgradimo boljšo prihodnost: invalidom vključujoč, dostopen in trajnosten svet po COVIDu-19«

Združeni narodi z letošnjim geslom države podpisnice konvencije usmerjajo k prevzemu nalog in odgovornosti, ki bodo invalidom tako med pandemijo covida-19 kot po njej omogočile življenje brez bojazni do enakega obravnavanja ter da jim zagotovijo dostojno in predvsem enakovredno življenje v družbi.

Na fotografiji je varuh človekovih pravic Peter Svetina. Foto: Radio Maribor/Radio Maribor
Na fotografiji je varuh človekovih pravic Peter Svetina. Foto: Radio Maribor/Radio Maribor

Varuh človekovih pravic Peter Svetina: »Invalidi so aktiven člen naše družbe«

Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob mednarodnem dnevu invalidov opozarja, da je na področju enake obravnave invalidov mogoče še veliko storiti. Poudaril je neenak položaj invalidov med epidemijo covida-19. Pozval pa je tudi k določitvi nadzornega telesa nad izvajanjem konvencije o pravicah invalidov.

Varuh na pomanjkanje rešitev na tem področju opozarja že leta. Čeprav opaža, da se je sprejemanje invalidov v slovenski družbi v zadnjih desetletjih sicer izboljšalo, pravi: » A bomo morali narediti še veliko do njihove enakopravne vključenosti v družbo.«

V aktualnem letnem poročilu je varuh predlagal 27 priporočil, ki zadevajo položaj in pravice invalidov.

»Ugotavljamo, da je v Sloveniji na številnih področjih vse bolj očitna diskriminacija invalidov. Še vedno prihaja do zapletov glede dostopa do sodišč, javnih šol, občin in upravnih enot za gibalno ovirane. Opozarjamo na uporabo znakovnega jezika in druge prilagoditve, ki osebam z različnimi oviranostmi omogočajo enakopravno vključevanje v družbo. Aktualno je tudi vprašanje (ne)dostopnosti televizijskih programov in drugih vsebin v video formatu za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne, kar je še bolj nujno med epidemijo covid-19, ko je hiter dostop do aktualnih informacij izjemno pomemben. To mora biti, skupaj z objavljanjem besedil v lahkem izrazoslovju za osebe z nižjimi intelektualnimi zmožnostmi, naša prva skrb,« še izpostavlja Svetina. Poleg tega meni, da bi morali še več delati na t. i. vključujoči družbi, predvsem na področjih vključevanja in zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, avtističnim spektrom in težavami v duševnem zdravju.

Pri Varuhu še posebej opozarjajo na neizvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na področju deinstucionalizacije. Vlada in pristojna ministrstva se na tem področju ne odzivajo na potrebe invalidov in ne zagotavljajo potrebnih podpornih storitev v skupnosti.

»Večkrat sem že opozoril, da je treba spremeniti miselnost in slediti smernicam deinstucionalizacije, kjer je zagotovljena dostojanstvena skrb za človeka v lokalnem okolju. Na področju deinstucionalizacije moramo storiti več, saj je sodoben in v mnogih evropskih državah dobro uveljavljen način oskrbe posameznikov, do katerega pa smo v Sloveniji preveč zadržani, jo je pa država dolžna zagotoviti,« poudarja Svetina.

Čeprav je država že pred 12 leti sprejela Konvencijo ZN o pravicah invalidov, pristojni še vedno niso določili nadzornega telesa, ki bo izvajal naloge, povezane z izvajanjem konvencije.

»Skrajni čas je, da v Sloveniji dobimo neodvisno telo za spodbujanje, varstvo in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov. Institucija Varuha človekovih pravic je kot nacionalna institucija za človekove pravice pripravljena prevzeti to odgovornost in poslanstvo. Tako bi Varuh človekovih pravic lahko postal neodvisno nadzorno telo, ki bi neprestano in nepristransko nadziral pravice, ki izhajajo iz Konvencije o pravicah invalidov,« poudarja Svetina.

Sicer pa Varuh človekovih pravic nad zagotavljanjem pravic invalidov bdi ves čas, še posebej v tem letu, ko je ves svet zaznamovala epidemija covid-19 in ko so se stiske invalidov še bolj poglobile. »Po našem posredovanju je vlada določila izjemo glede obveznosti nošenja mask za neposredno komunikacijo z gluhimi in naglušnimi osebami. Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Nacionalni inštitut za javno zdravje pa so sprejeli naša priporočila, naj med izjeme, ki ne morejo nositi mask, določijo tudi osebe z avtizmom, pa tudi nekatere druge skupine ljudi,« je poudaril varuh Svetina. Številna Varuhova priporočila vladi in pristojnim ministrstvom glede sprejetih ukrepov v boju proti epidemiji covid-19 so povezane prav z nediskriminatorno obravnavo različnih skupin z ovirami oziroma invalidnostmi.

Na fotografiji je minister Janez Cigler Kralj. Foto: MMC RTV SLO
Na fotografiji je minister Janez Cigler Kralj. Foto: MMC RTV SLO

Minister za delo Janez Cigler Kralj je v poslanici ob mednarodnem dnevu invalidov izpostavil, da se invalidi še posebej v času epidemije srečujejo s številnimi težavami pri dostopnosti do storitev in dejavnosti.

V teh časih je treba najprej poskrbeti za tiste, ki potrebujejo veliko podpore in med njimi so tudi invalidi, je poudaril. "Vključevanje ranljivih skupin in skrb zanje je med prednostnimi nalogami mojega mandata," je v poslanici zapisal Cigler Kralj.

Spomnil je, da je Slovenija konvencijo o pravicah invalidov in izbirni protokol ratificirala leta 2008 in od takrat vestno uresničevala svoje zaveze s sprejemom širokega spektra zakonodaje, ki ureja celotno področje invalidov.

Navkljub temu in še toliko bolj zaradi epidemije covida-19 pa se invalidi, kot je opozoril, vsakodnevno soočajo s težavami pri dostopnosti do izobraževanja in usposabljanja, do zaposlovanja, sistemov socialne zaščite, zdravstvenega varstva, in do drugih področij.

Poudaril je, da je ministrstvo ob epidemiji hitro pristopilo k reševanju in aktivnostim za preprečevanje posledic te bolezni. Tako so bili sprejeti ukrepi pri zaposlovanju, zdravstvenem varstvu in zagotavljanju materialne varnosti najbolj ranljivih skupin invalidov. Omenil je, da je v obravnavi tudi predlog za omogočanje izvajanja tolmačenja slovenskega znakovnega
jezika na daljavo.

Opozoril je, da tudi OZN in EU v svojih poslanicah ob tem mednarodnem dnevu izpostavljata vpliv epidemije na življenje invalidov. Kot je navedel minister, oboji poudarjajo, da so v času epidemije še prav posebej privrele na dan vse ovire, s katerimi se dnevno soočajo invalidi na področju standardov zdravstvenega varstva, dostopnosti, opolnomočenja, samostojnega življenja in pomembnosti osebne asistence.

»To so naloge, ki svetovno skupnost, EU in Slovenijo čakajo in se ne smejo odmikati v nejasno prihodnost. Sam z ekipo si bom še naprej prizadeval za čim bolj polno, varno in celostno življenje vseh skupin družbe,« je še zapisal Cigler Kralj ter invalidom in njihovim svojcem čestital ob prazniku.