Otroška zgodba Aksinje Kermauner Žiga špaget gre v širni svet je kot tipanka dostopna slepim in slabovidnim. V okviru projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku, ki ga s pomočjo Ministrstva za kulturo izvaja Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, pa je zgodbica zaživela tudi v slovenskem znakovnem jeziku.
Prisrčna zgodba pripoveduje o špagetu Žigi, ki pobegne iz lonca in se odpravi po svetu. Na poti sreča jabolko, za katerega sprva misli, da je paradižnik, in se ga neznansko razveselili, saj špageti seveda obožujejo paradižnikovo omako. Jabolko pa se špageta ustraši, ker ga zamenja za velikanskega črva. A komični nesporazum je kmalu rešen in »Žiga odšpageta v svet, jabolko pa mu popeclja v slovo«.
Tipna slikanica
Slikanico Žiga špaget gre v širni svet je mogoče brati, potipati, poduhati in seveda tudi ogledovati. Ker je spiralno vezana, je lahko med branjem popolnoma razprta, tako da lahko slepi ali slabovidni bralec prosto uporablja obe roki. Na desni strani stoji besedilo, na desni pa ilustracije Zvonka Čoha. Besedilo se ponovi dvakrat, saj je natisnjeno v večjih in odebeljenih črkah ter v brajici. Ilustracije so jasne in preglede ter natisnjene v močnih barvah, da jih lahko zaznavajo tudi tisti, ki še imajo nekaj odstotkov vida. Knjiga je v ležečem formatu A4, kar naj bi bil optimalen obseg kakovostne tipne informacije, saj obsega površino dveh razprtih dlani. Zelo pomembno je tudi, da so upodobljeni predmeti približno naravne velikosti, kar slikovno informacijo še olajša in pomaga pri oblikovanju predstav. V knjigi pa je skrito tudi dišeče presenečenje.
Knjiga Žiga špaget gre v širni svet, ki jo je napisala Aksinja Kermauner, ilustriral pa Zvonko Čoh, je kot tipanka leta 2010 izšla pri založbi Miš, ki je sodelovala tudi pri izdelavi slikanice v slovenskem znakovnem jeziku.
Slikanica v znakovnem jeziku
Gluhi ljudje se sporazumevajo v znakovnem jeziku. Vsak jezik ima svoj znakovni jezik, in tako torej v Sloveniji gluhi uporabljajo slovenski znakovni jezik – jezik kretenj z rokami in obrazne mimike. Zgodba špagetka Žige je v znakovni jezik prirejena z risbami kretenj, ki jih je ustvaril Nikolaj Vogel, gluhi akademski slikar. Aleksandra Rijavec Škerl, koordinatorka projekta, pravi, da so v zapisu sledili dobesednemu prevodu izvornega jezika v kretnje, nekatere dele besedila pa so zaradi boljšega razumevanja oblikovali v risbo. Dejstvo je, da je bistven del znakovnega jezika tudi obrazna mimika, zato so za popolno doživljanje zgodbe pripravili tudi posnetek na DVD-ju.
O pomenu prilagajanja otroških zgodb v znakovni jezik smo se pogovarjali s sekretarjem ZDGNS Matjažem Juhartom.
Kako pomemben je ta projekt za gluhe otroke?
Že šesta pravljica, prilagojena s priredbo v znakovnem jeziku, je velika pridobitev za otroke, ki so vključeni v vrtec in osnovne šole. Iz šolskih centrov za gluhe in naglušne otroke nam poročajo, da so toplo sprejete. Gre za pripomoček za učenje slovenskega in znakovnega jezika. Ker je pravljica tudi posneta v videozapisu in objavljena v spletnem slovarju znakovnega jezika, gre za dodatno pomoč pri učenju jezika. Predvsem je dobrodošlo tudi to, da se s temi izdajami povečuje ozaveščenost gluhih otrok o literaturi, ki je s temi pravljicami tudi posebej prilagojena gluhim, ki uporabljajo znakovni jezik. Pravljice so čedalje bolj priljubljene tudi med slišečimi otroci, pri katerih gre za učenje in popularizacijo znakovnega jezika.
Kako se trudite književnost čim bolj približati gluhim otrokom?
Poleg izdaje teh pravljic smo se pri zadnji pravljici Zmajček in morska deklica odločili tudi za izdelavo likov Zmajčka in Morske deklice, kjer se z obiski vrtcev približamo otrokom v igri in predstavitvi. Gluhim je slovenski jezik tuj jezik, zato so pravljice, prirejene v znakovnem jeziku, tudi najprimernejše. Velikokrat opažamo,da je gluhe nekako strah literature v slovenskem jeziku, zato smo prepričani, da s takšnimi pravljicami gradimo most gluhih do književnosti.
Načrtujete še več takih priredb?
Do zdaj smo izdali šest pravljic, pobarvanko, didaktično igrico in interaktivno knjigo za tablične računalnike – vse prirejeno v znakovnem jeziku. V letu 2017 načrtujemo izid nove knjižne pravljice, ki bi bila posebej prilagojena tudi za slepe oz. gluhoslepe. Vse je odvisno od financerjev, saj ni zagotovljenega sistemskega vira financiranja. Prijavili se bomo na razpise in v upanju, da nam uspe, izdali novo pravljico.
Zgodba, zapisana na več načinov
Dodana vrednost obeh priredb slikanice Žiga špaget gre v širni svet je, dasta namenjeni vsem otrokom. S tipno slikanico se videči otroci srečajo z brajico ter se spoznajo tudi s svetom slepih in slabovidnih oseb. S slikanico, ki je zapisana in slikovno opremljena tudi s slovenskim znakovnim jezikom, pa spoznajo lastnosti jezika kretenj ter začnejo razmišljati tudi izven ustaljenih predstav in okvirov dojemanja sveta. Knjiga je prejela znak za kakovost otroških in mladinskih knjig ZLATA HRUŠKA. x
Veronika Rot
