Na Zavodu za zaposlovanje RS že tretje leto zapored ugotavljajo, da zaposlovanje invalidov narašča. Trenutno ima zaposlitev nekaj več kot 30 tisoč oseb s statusom invalida, kljub temu pa jih skoraj 18 tisoč še vedno čaka na delo. Lea Kovač z Zavoda za zaposlovanje pravi, da je politika zaposlovanja invalidov v Sloveniji uspešna in učinkovita toliko, kolikor je uspešna in učinkovita politika zaposlovanja in urejanja trga dela na splošni ravni.

Katere oblike zaposlovanja imajo invalidi na voljo poleg zaposlovanja v običajnem delovnem okolju?

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov poleg zaposlovanja invalidov v običajnih delovnih okoljih, kjer je glede na potrebe invalida mogoče uveljavljati tudi podporno obliko zaposlitve, predvideva zaposlovanje invalidov v zaposlitvenih centrih in invalidskih podjetjih. Vključujejo pa se lahko tudi v javna dela, ki spadajo med ukrepe aktivne politike zaposlovanja in so namenjeni vsem brezposelnim osebam.

Ker gre za ranljive skupine ljudi, zelo težko konkurirajo na trgu dela. S čim država spodbuja zaposlovanje invalidov?

Kvotni sistem oziroma spodbude in olajšave iz tega naslova vsebujejo nagrade za preseganje kvote, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, subvencijo plače, plačilo podpornih storitev in plačilo stroškov prilagoditve delovnega mesta ter opreme. Brezposelni invalidi z večjimi ovirami pri zaposlovanju se lahko poleg že omenjenih ukrepov aktivne politike zaposlovanja vključujejo v storitve zaposlitvene rehabilitacije.

Če službo dobijo, jo zelo težko obdržijo. Kako so invalidi zaščiteni? Kaj pravi delovnopravna zakonodaja?

Pogodbo o zaposlitvi lahko delodajalec odpove invalidu, ne da bi mu ponudil novo pogodbo o zaposlitvi, le če so podani resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe in če utemeljenost teh razlogov ugotovi Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, obenem pa delodajalec invalidu objektivno ne more zagotoviti drugega ustreznega dela. Mnenje komisije je procesna predpostavka v postopku za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe. Komisija deluje v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Kako je to področje urejeno v tujini? Katera država EU ima po vašem mnenju to področje zgledno urejeno in kakšne rezultate dosegajo?

Kvotni sistem in prej navedene spodbude poznajo tudi v večini držav EU, razlike so predvsem v večinoma enotnem sistemu ugotavljanja oziroma ocenjevanja invalidnosti, pa tudi v večji fleksibilnosti pri prehajanju invalidov med različnimi podsistemi invalidskega varstva. Posebej lahko omenim skandinavske države, kjer zelo izstopajo zlasti na področju prilagoditev delovnih mest in okolja za vse zaposlene, ne samo invalide.

Na Zavodu za zaposlovanje sicer že tretje leto zapored opažate povečanje števila zaposlitev brezposelnih invalidov, pa vendar lahko velikokrat slišimo pripombe, da je delodajalca še vedno težko prepričati, da zaposli invalidno osebo. Kaj menite, zakaj?

Delodajalec večinoma išče osebo, ki ima ustrezno znanje, veščine, kompetence, oziroma osebo, ki je usposobljena in motivirana za opravljanje del in nalog v okviru dejavnosti delodajalca. Ta oseba je seveda lahko tudi invalid. V tem kontekstu pa je treba poudariti, da je struktura brezposelnih invalidov glede na izobrazbo, starost, druge lastnosti in omejitve, ki izhajajo iz invalidnosti, izrazito neugodna. Po naših izkušnjah prav izobrazba in usposobljenost bistveno vplivata na zaposljivost brezposelne osebe, kar velja tudi za brezposelne invalide. Če ima invalid potrebno znanje in je motiviran, je za zaposlitev navadno mogoče prepričati tudi delodajalca, ki še ni imel izkušenj pri zaposlovanju invalidov. Pri nekaterih delodajalcih lahko omenimo tudi problem predsodkov oziroma strahu pred zaposlovanjem invalidov, ki so posledica nepoznavanja značilnosti populacije invalidov, njihovih lastnosti, omejitev, pa tudi možnosti za njihovo premagovanje.

Kako dostopna so za invalide dobra delovna mesta? V mislih imam delovna mesta, ki so, če se tako izrazim, ugledna in omogočajo visok zaslužek?

Dobra delovna mesta, ki so, kot pravite, »ugledna in omogočajo visok zaslužek«, so navadno povezana s konkurenčnimi znanji oziroma izobrazbo, ki omogoča zaposlitev na takšnih zahtevnih delovnih mestih. V evidenci brezposelnih invalidov je zgolj en odstotek invalidov, ki imajo najmanj sedmo stopnjo izobrazbe in izpolnjujejo izobrazbena merila za zasedbo najzahtevnejših delovnih mest. Sicer pa so delovna mesta lahko dobra na vseh ravneh zahtevnosti in niso nujno povezana z možnostjo visokega zaslužka.

Se vam zdi politika zaposlovanja invalidov v Sloveniji učinkovita in uspešna? Bi lahko tudi rekli, da je ustrezna?

Politika zaposlovanja invalidov v Sloveniji je uspešna in učinkovita toliko, kolikor je uspešna in učinkovita politika zaposlovanja in urejanja trga dela na splošni ravni, v nekaterih segmentih zagotavljanja kontinuitete izvajanja spodbud in zagotavljanja strokovne podpore invalidom pa pomeni celo dodano vrednost. Izboljšanje bi bilo mogoče v segmentu povezave z izobraževalnim sistemom, saj je prav znanje ključ do uspeha na trgu dela.

Kaj bi morali storiti, da bi delodajalci pri odločitvi upoštevali predvsem znanje, sposobnosti in pridnost človeka, ne pa njegove invalidnosti?

Delodajalci so izredno heterogena skupina in med njimi so že v tem trenutku takšni, ki gradijo na pozitivnih lastnostih delavca, tudi invalida. Tisti, ki jih motivirajo izključno subvencije za zaposlitev, navadno zanemarjajo ključne lastnosti delavca, ki so potrebne za uspešno delo. Velja pa, da je delodajalce treba nenehno izobraževati in informirati o tem, kako ravnati z invalidnostjo.

Kateri invalidi so najtežje zaposljivi?

To so osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe s težavami v duševnem zdravju, čeprav obstajajo primeri dobre prakse zaposlovanja tudi pri navedenih ciljnih skupinah, ne glede na njihovo starost.

Kaj vse vpliva na zaposlitvene možnosti invalidov?

Znanje, sposobnosti, motivacija, včasih pa tudi omejitve zaradi invalidnosti. Zaposljivost se določa na individualni ravni in ne na ravni posameznih skupin.

Kakšni so učinki uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri prilagoditvah delovnih mest za invalide?

Pozitivni, posebej lahko omenim skupino slepih in slabovidnih, gibalno oviranih in gluhih ter naglušnih oseb.

Nekatere raziskave so pokazale, da so invalidom na voljo slabša delovna mesta. Opravljajo predvsem preprosta, nezahtevna dela, ki ne zahtevajo posebnega usposabljanja ali daljšega privajanja na delo. Ta dela pa so praviloma tudi slabše plačana, torej so invalidi tudi v tem pogledu zapostavljeni. Se strinjate s temi ugotovitvami in kajkažejo vaše izkušnje?

Tudi za invalide velja, da za opravljanje določenih del in nalog potrebujejo ustrezno znanje in veščine oziroma izobrazbo. V evidenci brezposelnih oseb je več kot 40 odstotkov oseb brez izobrazbe, nadaljnjih 40 odstotkov pa ima zgolj poklicno izobrazbo, kar posledično pomembno določa njihovo zmanjšano zmožnost za opravljanje zahtevnejših del. x