"Želimo, da se spremeni pogoj za vključitev gluhih v osebno asistenco," je pojasnil sekretar podravske enote društva Milan Kotnik. Po njegovih besedah je trenutna ureditev taka, da se upravičenec do komunikacijskega dodatka lahko odloči za uveljavljanje osebne asistence v obsegu do 30 ur na mesec ali za denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo, ki znaša 173,56 evra. Gluhi osebi, ki želi izkoristiti osebno asistenco, komunikacijski dodatek vzamejo v celoti, medtem ko se drugi uporabniki osebne asistence odrečejo le polovici dodatka za pomoč in postrežbo, je opozoril. "Predlagamo tudi zvišanje komunikacijskega dodatka za gluhe in večje število ur za storitev osebne asistence," je še dodal.

Velika želja gluhe skupnosti je tudi, da bi izvajalci osebne asistence, preden začnejo prvič izvajati osebno asistenco, opravili tečaje znakovnega jezika za sporazumevanje z gluhimi. V Sloveniji je 1500 gluhih in njihov socialni krog je izjemno ozek. Ovire pri sporazumevanju in komunikaciji so povsod, v družbi, šoli, na delovnem mestu in tudi pri vključevanju v prostočasne in druge družbene dejavnosti, so poudarili v zvezi.

Na fotografiji je tolmačka v znakovni jezik, ki tolmači gluhi deklici. Foto: EPA
Na fotografiji je tolmačka v znakovni jezik, ki tolmači gluhi deklici. Foto: EPA

Zveza je tovrstne predloge v preteklosti že podala, vendar ti po njihovih besedah niso bili uslišani. Zdaj upajo, da bo tokrat drugače in da bodo odgovorni tudi tej ranljivi skupini invalidov zagotovili enake pravice kot drugim senzornim invalidom, so še dodali.