V zvezi ob tednu slepih in slabovidnih, ki ga obeležujejo vsako leto prvi teden v mesecu juniju, opozarjajo, da trenutno objavljena verzija predloga zakona o dolgotrajni oskrbi s svojim ocenjevalnim orodjem slepim in slabovidnim ne omogoča dostopa do storitev dolgotrajne oskrbe. Po njihovih navedbah so merila in kriteriji pisani na kožo gibalno oviranim in drugim skupinam invalidov, ki v prvi vrsti potrebujejo osnovne storitve, šele nato pa lahko v določenem deležu koristijo podporne storitve. Slepi pa v največji meri, ne le v manjšinskem deležu v razmerju do osnovnih storitev, potrebujejo podporne storitve, opozarjajo v zvezi. Zato so predlagali, da bi bili slepi in slabovidni avtomatsko umeščeni v eno od kategorij dolgotrajne oskrbe brez predhodnega ocenjevanja.
Ob predlogu novele zakona o osebni asistenci ugotavljajo, da trenutna reforma ponovno ne predvideva rešitve za slepe in slabovidne, da bi lahko samostojno živeli in delovali v domačem okolju ter so zato prepuščeni lastni iznajdljivosti ter pomoči medobčinskih društev slepih in slabovidnih.
Dostopnost spleta za slepe in slabovidne
Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij po njihovih navedbah štiri leta od uveljavitve ostaja zgolj na papirju. "Zavezanci ne plačujejo kazni, inšpekcije se zadovoljijo z izjavo zavezancev, da so odpravili nedostopnosti. Slepi in slabovidni pa še vedno ne morejo dostopati do informacijske avtoceste ter posledično ostajajo za preostalo družbo, ki se pospešeno digitalizira," so zapisali v sporočilu. Kot primer so navedli aplikacijo za dostop do osebnih zdravnikov, ki omogoča komunikacijo z osebnim zdravnikom, prek nje je možno rezervirati termin pri osebnem zdravniku, naročiti recept. A je ta za 10.000 kategoriziranih slepih in slabovidnih nedostopna, so opozorili.
Prilagoditve knjig in učbenikov
Na zvezi so izpostavili tudi problematiko, vezano na izdajo knjig. Zveza, ki z razpoložljivimi sredstvi na letni ravni pretvori manj kot šest odstotkov slovenske knjižne produkcije v dostopne formate za slepe, opozarja, da vse knjige v osnovi nastajajo v dostopni obliki za slepe, saj se napišejo v wordu ali pripravijo za tiskarje v pdf oblikah. Preprosto rešitev tako vidijo v tem, da bi z zakonodajo predvideli, da bi Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne pridobila izvod vsake izdane knjige v Sloveniji v dostopni e-obliki (zvočna datoteka ali odprti pdf).
Opozarjajo tudi na slepe in slabovidne učence in dijake, ki skupaj s starši vsako leto "bijejo plat zvona" na temo dostopnih učbenikov, delovnih zvezkov in drugih učil, ki jih uporabljajo učitelji. Po navedbah zveze gre za popolnoma sistemsko neurejeno področje, kjer zveza in Center IRIS poskušata pomagati tako, da prilagajata in pretvarjata naštete publikacije, nato pa za nazaj prosijo za delno povračilo stroškov.
Izstop iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij (NSIOS)
V zvezi sicer obžalujejo tudi, da so bili tudi pri drugih invalidskih organizacijah, povezanih v Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), velikokrat preslišani in njihovi kandidati niso dobili zadostne podpore za izvolitev na ključna mesta v organih institucij. Zato je zveza sprejela težko odločitev o nadaljnji samostojni poti pri uveljavljanju pravic slepih in slabovidnih ter s 1. junijem 2023 izstopila iz NSIOS. Kot napovedujejo, pa bodo še naprej glasen in zahteven sogovornik predstavnikom oblasti.