Z zvočno uprizoritvijo igre Kálevála v SNG Drama Ljubljana nadaljujejo program platforme Zvočne drame, ki je zaživela na začetku sezone 2020/21 z uprizoritvijo Zajčeve drame Otroka reke.
Po besedah dramaturginje Eve Kraševec je Kálevála poleg Otroka reke eno izmed najbolj pesniških dramskih besedil Daneta Zajca. Dramsko govorico protagonistov zaznamuje izrazita pesniška retorika, zaradi katere to igro literarna znanost umešča v slovensko poetično dramo, ki pravzaprav najbolj točno definira specifiko Zajčevih iger, čeprav sam ni pristajal na tovrstno kategorizacijo.
Dramaturški uvod v Káleválo
Kálevála, ki je stoletja nastajala med ljudstvi in plemeni severnofinskih pokrajin ter se kot ustno izročilo ohranjala vse do druge polovice 19. stoletja, ko je gradivo zbral ter v obliki 52 spevov oziroma 22796 verzov zapisal zdravnik in filozof Elias Lönnrot, Dane Zajc ni prepesnil dobesedno. Jemal jo je predvsem kot izhodišče za razvoj lastne pripovedi. Prav tako se je avtor, kot meni dramaturginja, v drami odmaknil od izvorne strukture tega epa, v kateri se izmenjavata dva pevca, s to posebnostjo, da drugi poje variacije na teme prvega ter s tem ustvarja paralelne vsebine istih pripovedi. Dane Zajc se osredotoča zlasti na potovanje treh junakov, ki lahko predstavljajo tudi tri vidike iskanja enega posameznika. Vsi trije protagonisti so tudi junaki izvirnega epa: Väinämöinen, šamanski pevec z magičnimi močmi, Ilmarinen, kovač káleválskega neba in stvaritelj mitičnega sampa, ki imetniku prinaša vse, kar potrebuje, ter Lemminkäinen, mlad in aroganten zapeljivec, ki ga mati oživi, ko se utopi v črnih vodah podzemne reke Tuonele med iskanjem predmeta svojih romantičnih hrepenenj. Poleg njih pa pri Zajcu nastopajo še Lemminkäinenova mati Lokka, v izvirnem mitu Lempi, ki predstavlja arhetip ljubezni, Tantalla, ljubica Póhjole, darežljiva in gostoljubna, a tudi sovražna, ter Hiisi, dvoumna demonična figura in posrednik med svetovi.
Zvočna drama Kálevála bo v šestih delih dostopna na spletni strani SNG Drama Ljubljana
Káleválo so v studiu ljubljanske Drame prebrali in posneli Nejc Cijan Garlatti, Saša Tabaković, Zvone Hribar, Barbara Cerar, Bojan Emeršič in Silva Čušin. Oblikovalka govorne podobe je bila Tatjana Stanič, snemalec, montažer in avtor glasbe je bil Jurij Alič.
Studijski posnetek bo predstavljen po delih in bo ostal brezplačno dostopen v zvočni knjižnici na spletni strani gledališča. Nadaljevanja bodo objavljena vsako sredo do prvega tedna aprila.
Napovednik pa je na ogled tukaj: