Dramatika je posebna literarna zvrst, namenjena tako branju kot uprizarjanju. Zato so se pri SNG Drama Ljubljana odločili, da se v tem nepredvidljivem času predstavijo občinstvu tudi z zvočnimi dramami. Njihov namen je ustvariti Dramino zvočno knjižnico dramske klasike, ki bo na voljo vsem zainteresiranim poslušalcem, od strokovne javnosti do ljubiteljev slovenske dramatike.
V prvi sezoni Zvočnih dram se bodo posvetili dramatiki Daneta Zajca. Poleg nedavnih obletnic njegovega rojstva in smrti je največji razlog za tovrstni začetek prav dramaturška in jezikovna specifika njegovih iger, ki kljub nesporni vrhunskosti niso bile pogosto uprizarjane, obenem pa njihovo bogastvo metaforike ter metafizične širine omogoča brezmejne možnosti interpretacije.
Drama Otroka reke
Drama Otroka reke je bila odrsko uprizorjena enkrat samkrat, in sicer leta 1962 v produkciji Odra 57 v Križankah, v režiji dramaturga in literarnega teoretika Tarasa Kermaunerja, ki je uprizoritev imenoval »notranji oratorij« in ponudil kar največ izrazne možnosti besedi. Leta 1992 je drama zaživela še v radijski predelavi Igorja Likarja.
Kakor zapiše dramaturginja Eva Kraševec, »Otroka reke izpovedujeta ljubezensko zgodbo para, ki ga iz popolnosti zlitja vržejo eksistencialne okoliščine iskanja notranje izpolnitve onkraj ljubezenskega čustva. Zdi se, da kljub osrednjemu intimističnemu jedru, ki se napaja iz Zajčevega pesemskega cikla Dva, drama ni zgolj ljubezenska, temveč spregovori tudi o bivanjskih okoliščinah, zgodovini in civilizaciji, saj Reka in Dan v danih razmerah svojega življenjskega okolja ne zmoreta ohraniti notranje svobode. Obenem se Zajc v tej drami veliko ukvarja z vprašanjem človekove vrednosti glede na njegovo končnost. 'Nikjer ni odrešitve za človeka,' je verz, ki odzvanja še dolgo po branju.«
V zvočni drami Otroka reke nastopajo Janez Škof, Maja Končar, Zvone Hribar, Vanja Plut, Eva Jesenovec, Gorazd Logar, Klemen Janežič, Valter Dragan in Vojko Zidar.
Zvočna drama bo dostopna na spletni strani SNG Drama Ljubljana. Prvi del bo dostopen 4. novembra ob 17. uri, nadaljevanja pa bodo v Dramini fonoteki objavljena vsako sredo do sredine decembra. O Zvočnih dramah in dramatiki Daneta Zajca smo se pogovarjali z Evo Kraševec, dramaturginjo pri SNG Drama Ljubljana.
V okviru projekta Drama bere za ranljive skupine so na spletu že dostopne interpretacije različnih tekstov. Kako ste se odločili za zvočne drame?
Odločitev za zvočne drame je plod pogovorov med ravnateljem Igorjem Samoborjem in mano kot dramaturginjo SNG Drama Ljubljana, pri oblikovanju tega programa pa sva razmišljala tako o namenu posredovanja odličnih bralnih interpretacij ranljivim skupinam kot tudi o (nepredvidljivosti) časa, snovala sva z zavedanjem, da nam morda grozi vnovično zaprtje gledališč, kar se je v oktobru tudi v resnici zgodilo.
Našim gledalcem želimo ponujati kakovostne vsebine tudi zdaj, ko ne morejo fizično do nas, čeprav posnetki nikakor ne morejo nadomestiti soprisotnosti igralca in gledalca na gledališkem dogodku. Še en pomemben razlog za tovrstno dejavnost pa je zaveza našega gledališča k posebni skrbi za slovensko dramatiko. In ta razlog je tudi najbolj vsebinsko relevanten, saj lahko s formatom zvočne knjige slovensko dramatiko predstavljamo najširši javnosti.
Kot pravite, so zvočne drame namenjene različnim ranljivim skupinam. Ste ob tem mislili tudi na ljudi z okvaro vida, ki so jim zvočne drame dostopne?
Ja, smo. Zanje smo pripravili tudi predstavitev posamezne drame v zvočni obliki, ki bo dostopna ob vsaki zvočni drami. Obenem pa mislimo tudi na vse tiste, ki fizično tudi v normalnih okoliščinah ne morejo do nas, so pa ljubitelji gledališča in dramatike. Tudi teh je veliko.
Ali bo dostop do zvočnih dram na spletu omogočen vsem?
Tako je. To med drugim omogoča tudi prijazna podpora Nove Ljubljanske banke.
Zvočne drame niso ravno zvrst, ki bi se pogosto pojavljala v slovenskem kulturnem prostoru. Veliko zvočnih dram je bilo sicer ustvarjenih na Radiu Slovenija. Kako ste se z igralci lotili zvočnih dram, še posebno Zajčeve dramatike, kakšne izzive prinaša njegov posebni slog?
Z zvočnim snemanjem dramatike v obliki radijskih iger se je doslej ukvarjal predvsem Radio Slovenija. To je res lepa in bogata tradicija. Njihovi radiofonski izdelki prejemajo tudi prestižne mednarodne nagrade. V Drami pa smo se lotili dramatike v smislu snemanja zvočne knjige, kar je morda neka niša pri čedalje bolj priljubljenem formatu zvočnih knjig pri nas. Gre za integralno predstavitev izbranih dram brez dramaturške priredbe, kot je običajna pri radijski igri, in za manj »igranja« ob samem branju. Seveda pa gre za interpretativno branje, a bolj z namenom zvočne predstavitve določenih dram. Pri tem je ključna odlična bralna interpretacija igralcev SNG Drama Ljubljana ter izredno senzibilna avtorska glasba Jurija Aliča, sicer tudi snemalca in montažerja pri prvi zvočni drami Daneta Zajca Otroka reke. Prav njegova glasba oblikuje pravi vtis tega za nas novega formata zvočnih dram. Gre za igro, a ne za radijsko igro, temveč za zvočno knjigo, ki naj bi jo poslušalec doživljal podobno, kot doživlja knjigo ob branju.
Zvočnih dram smo se lotili podobno, kot se lotevamo siceršnjih repertoarnih izbir. Vprašanje je bilo, katera slovenska drama bi lahko še posebej zanimivo učinkovala tudi kot zvočna knjiga. Mislim, da smo imeli z izbiro dramatike Daneta Zajca srečno roko, saj njegove drame nagovarjajo k poslušanju, morda še bolj kot h gledanju. Tudi osebno mi je Zajc kot dramatik in pesnik blizu.
Izziv je bil predvsem iskanje pravšnje interpretacije, ki bi omogočala poslušalcu, da doživlja besedilo v vsej njegovi polnosti in kompleksnosti. K temu res lepo pripomorejo zvočne atmosfere.
Kakšni so načrti za prihodnost? 4. novembra bo premiera prvega dela Zajčeve drame Otroka reke. So v načrtu tudi že druge zvočne drame?
V načrtu imamo še nekaj Zajčevih naslovov v tej sezoni, predvsem pa si želimo program v prihajajočih sezonah nadgrajevati tudi z drugimi slovenskimi avtorji. x