Publikacije v tiskani obliki, ustvarjene v 20. in 21. stoletju, so zaradi avtorske zaščite težko dostopne vsem evropskim državljanom. Če so te digitalizirane, so običajno dostopne v formatu PDF, ki ni prijazen do mobilnih in drugih prenosnih naprav. V okviru projekta EODOPEN številni partnerji načrtujejo digitalizacijo sodobnejših publikacij v dogovoru z nosilci avtorskih pravic ter njihovo prilagajanje novejšim formatom, ki jih podpirajo mobilne in druge prenosne naprave.
Narodna in univerzitetna knjižnica vodi delovni sklop WG4 Delivery formats of digitised material for special needs (Dostavne oblike digitaliziranega gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami). Naloga NUK bo ustvarjanje e-knjig, ki bodo dostopne mlajšim uporabnikom mobilnih in drugih naprav. Digitalizirane knjige bodo skušali prilagoditi tudi potrebam slepih in slabovidnih uporabnikov.
Konzorcij projekta sestavlja 15 partnerjev iz 11 evropskih držav, in sicer: Univerza v Innsbrucku (Avstrija; koordinator projekta), Univerza v Tartuju (Estonija), Narodna in univerzitetna knjižnica (Slovenija), Moravska državna knjižnica v Brnu (Češka), Univerza v Greifswaldu (Nemčija), Nacionalna knjižnica Švedske, Univerza Nikolaja Kopernika v Torunu (Poljska), Knjižnica češke Akademije znanosti, Znanstvena knjižnica v Olomoucu (Češka), Nacionalna knjižnica Portugalske, Nacionalna knjižnica Estonije, Nacionalna knjižnica Madžarske, Center znanstvenih in tehničnih informacij (Slovaška), Univerza v Regensburgu (Nemčija) in Univerza v Vilni (Litva). Projekt bo trajal med letoma 2019 in 2023.
Na naša vprašanja so odgovarjali sodelavci NUK na projektu EODOPEN: Alenka Kavčič Čolić, Andreja Hari, Tina Glavič in Silvester Videtič.
Projekt EODOPEN naslavlja kulturno dediščino in njegovo digitalizacijo. Kako se v NUK že sicer soočate z digitalizacijo gradiva in kako se v to prakso vključuje projekt EODOPEN?
Kot nacionalna in univerzitetna knjižnica želimo omogočiti javnosti dostop do slovenske kulturne dediščine ter do virov, ki so pomembni za pedagoški proces in raziskovalno delo. Digitalizacija nam pri tem od konca devetdesetih let zelo pomaga. Od leta 2007 poteka sistematično kot del gradnje Digitalne knjižnice Slovenije. V sedanji strategiji NUK načrtujemo digitalizacijo celotne slovenike v obdobju 10-ih let. Sicer pa od leta 2007 s tujimi partnerji pod vodstvom Univerze v Innsbrucku razvijamo storitev Digitalizacija knjig po naročilu (E-books on Demand – EOD: https://books2ebooks.eu/sl). Razvili smo jo v okviru dveh projektov, prvi je bil sofinanciran v okviru evropskega programa eTEN, drugi pa s finančnimi sredstvi iz evropskega programa Kultura. Trenutno je storitev dosegljiva v mreži 40-ih evropskih knjižnic. Omogoča digitalizacijo knjig, objavljenih pred letom 1900. V NUK smo zaradi klasikov moderne in drugih zanimivih del iz tega obdobja razširili ta razpon do leta 1945, pri čemer za vsako delo, objavljeno med 1900 in 1945, posebej ugotavljamo, ali so znani imetniki avtorskih pravic. Za iskanje knjig smo s partnerji razvili skupno bazo, ki omogoča vsem uporabnikom po svetu iskanje po naslovih že digitaliziranega gradiva oziroma gradiva, ki čaka na digitalizacijo. V ozadju je tudi poslovni model, ki storitev digitalizacije cenovno enači s fotokopiranjem in nam omogoča sofinanciranje digitalizacije. Na željo lahko naročnik digitalizacije naroči tudi ponatis digitaliziranih knjig. Ko je knjiga digitalizirana, je po preteku 6 mesecev javno dostopna tudi za druge uporabnike. Naročnik dobi naročeno publikacijo v desetih dneh v elektronski obliki preko e-pošte ali pa na izbranem nosilcu.
Slabost sedanje storitve EOD je, da se osredotoča na dela, ki niso avtorsko zaščitena, rezultati digitalizacije so dosegljivi v formatu PDF ali na papirju kot EOD ponatis. Zaradi tega so naši uporabniki prikrajšani za novejša (avtorsko zaščitena) dela iz 20. in 21. stoletja, digitalizirane knjige pa niso dostopne na mobilnih napravah oziroma slepim in slabovidnim uporabnikom. Projekt EODOPEN bo skušal odpraviti te pomanjkljivosti ter nadgraditi storitev EOD z novimi vsebinami v različnih možnih datotečnih formatih.
Katera so tista gradiva, ki si jih zainteresirana javnost najbolj želi oz. potrebuje v digitalni obliki?
Večina del, ki smo jih v okviru storitve EOD digitalizirali, so fizično težko dosegljiva v starejših zbirkah od 16. do začetka 20. stoletja. Sicer pa ugotavljamo, da strokovna javnost najbolj potrebuje sledeče gradivo v digitalni obliki: učbenike, študijsko literaturo, strokovne priročnike, zbornike s posvetovanj, tematske številke strokovnih revij. Do sedaj smo skladno z avtorskimi pravicami lahko reproducirali le posamezne prispevke ali največ posamezna poglavja iz tovrstnega gradiva, vsekakor ne več kot tretjino vsebine, medtem ko uporabniki za svoje raziskovalno delo mnogokrat potrebujejo celotno gradivo. V okviru projekta EOD smo vsa tovrstna naročila morali zavračati. Z novim projektom bomo lahko ta razpon razširili tudi v 20. in 21. stoletje. Ravnokar v okviru promocije EODOPEN nagovarjamo naše uporabnike, da nam posredujejo predloge za digitalizacijo. Obrazec je dostopen na: https://www.nuk.uni-lj.si/storitve/eodopen. Z digitalizacijo EODOPEN bomo začeli potem, ko bomo razvili model in protokole za pridobivanje dovoljenj za digitalizacijo avtorsko zaščitenih del – predvidoma naslednje leto. Žal je zaradi pandemije COVID-19, digitalizacija trenutno otežena.
Pri digitalizaciji predvsem novejšega gradiva omenjate tudi avtorske pravice. Na kakšen način se s tem spopadate pri EODOPEN?
Za projektne partnerje je spoštovanje avtorskih pravic in pridobivanje dovoljenj za digitalizacijo avtorsko zaščitenih del bistvenega pomena. V okviru dveh projektnih delovnih skupin pripravljamo model reševanja avtorskih pravic, ki bo upošteval tudi nacionalne značilnosti projektnih partnerjev. Eno delovno skupino vodi Nacionalna knjižnica Švedske, drugo pa Nacionalna knjižnica Madžarske. Pri obeh sodelujejo uveljavljeni pravniki. Za nas je zelo pomembno, kako bo slovenski zakonodajalec implementiral novo evropsko direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES v letu 2021 (https://data.consilium.europa.eu/doc/document/PE-51-2019-INIT/sl/pdf). Ta namreč upošteva določene omejitve, ki bi precej olajšale nekomercialno uporabo digitaliziranih avtorskih del raziskovalcem in v pedagoške namene. Sicer pa za slepe in slabovidne uporabnike naj ne bi bilo težav, saj je Slovenija ratificirala marakeško pogodbo o dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe.
Eden od ciljev projekta je tudi zagotavljanje digitaliziranega gradiva v različnih oblikah, ki bi bil dostopen vsem. Katere so te oblike?
NUK vodi delovno skupino o ugotavljanju ustreznih datotečnih formatov kot tudi postopke njihove izdelave za posebne potrebe uporabnikov mobilnih naprav ter slepe in slabovidne uporabnike. Trenutno poteka raziskava, s katero želimo pridobiti vpogled v bralne prakse e-knjig in vpliv lastnosti e-knjig na uporabniško izkušnjo ter ugotoviti potrebe potencialnih uporabnikov. Za ta namen smo pripravili dva vprašalnika. Rezultat raziskave bodo osnova za pripravo smernic in za partnerje. Takrat bo jasno, kako naprej. Vsekakor pa menimo, da je osnova za različne vrste formatov čim bolj natančna optična prepoznava besedil (OCR). Nato je enostavna pretvorba v druge formate, kot so npr. EPUB, DAISY ali RTF. Zaradi prilagajanja velikosti zaslonu naprave so ti formati za uporabnike mobilnih naprav bolj prijazni, s pomočjo orodij za dostop in posebne programske opreme jih lahko uporabljajo tudi slepi in slabovidni.
Ena od skupin uporabnikov, ki jim je projekt namenjen, so tudi slepi in slabovidni. Na kakšen način bo potekalo prilagajanje gradiva, da bodo ta dostopna slepim in slabovidnim?
Natančnih postopkov prilagajanja vam še ne moremo povedati, ker trenutno gradiv še ne prilagajamo, ampak še raziskujemo najbolj optimalne procese za partnerje, ki bodo opravljali proces digitalizacije in prilagajanje gradiv slepim in slabovidnim kot tudi za končne uporabnike same. Predvsem se opiramo na raziskavo uporabnikov kot tudi na že obstoječa mednarodna priporočila in standarde. Vsekakor je poudarek na čim boljši kvaliteti OCR razpoznave digitaliziranega besedila, kar pomeni tudi dodatno in zamudno ročno delo vnašanja popravkov. Poudarek je tudi na funkcijah, ki elektronsko gradivo naredijo dostopno za slepega in slabovidnega bralca (navigacija po besedilu, možnosti spreminjanja izgleda besedila, opisi slik, uporaba brajeve vrstice ali sinteze govora itd.). V NUK je na projektu zaposlena sodelavka, ki je nekaj let sodelovala v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne. Predstavlja nekakšno vez med Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije ter omenjeno knjižnico. Pomagala nam bo pri prilagajanju gradiv slepim in slabovidnim. Pri tem računamo na sodelovanje obeh omenjenih organizacij. V NUK izhajamo iz stališča, da smo nacionalna knjižnica za vse prebivalce Slovenije in ne le za videče uporabnike.
Na kakšen način so ljudje z okvaro vida vključeni v projekt EODOPEN na mednarodni kot tudi na lokalni ravni. So vanj vključeni tudi neposredno?
V samem projektu je poudarek na slepih in slabovidnih, a gradiva, ki bodo prilagojena v primernejše formate, bodo vsekakor prijaznejša za uporabo tudi drugim skupinam uporabnikov, npr. uporabnikom z disleksijo in z drugimi motnjami branja, kot tudi uporabnikom, ki ne morejo samostojno brati tiskane oblike gradiva. Slepi in slabovidni so vključeni v projektno dejavnost tako na mednarodni kot lokalni ravni. Trenutno poteka anketna raziskava med slepimi in slabovidnimi med vsemi partnerskimi organizacijami, a zagotovo to ne bo edino sodelovanje. Ob nadaljnjem delu in aktivnostih si želimo čim večjo vključenost z njihove strani. Uporabniki so tisti, ki najbolje vedo, kaj uporabljajo in potrebujejo za samostojno branje ter kaj jim pri tem povzroča probleme. Naša naloga je, da jim prisluhnemo in omogočimo, kar potrebujejo. Kot že omenjeno, želimo si tudi nadaljnjih nasvetov ter sodelovanja z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije in Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne.
Kot pravite, trenutno poteka anketa o potrebah ciljne skupine ljudi z okvaro vida. Lahko poveste kaj več o njej?
Z anketno raziskavo želimo doseči slepe in slabovidne uporabnike e-knjig, predvsem tiste, ki jih berejo na mobilnih napravah. Z raziskavo želimo ugotoviti, kakšne so njihove potrebe za prilagajanje gradiva v različne datotečne formate, kako struktura in lastnosti e-knjig vplivajo na uporabniško izkušnjo in bralne prakse e-knjig ter katere aplikacije in pripomočke slepi in slabovidni uporabniki uporabljajo pri branju e-knjig.
Raziskava poteka med vsemi projektnimi partnerji. Če bo odziv dovolj veliki, nam bodo zbrani podatki omogočili tudi primerjavo v evropskem okvirju. Rezultate bomo upoštevali pri pripravi mednarodnih smernic in priporočil za ustvarjanje dostopnega digitaliziranega gradiva.
Do ankete o potrebah ciljne skupine ljudi z okvaro vida lahko dostopate na povezavi: https://www.1ka.si/a/264857.