Člani Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) so nam zaupali svoje izkušnje pri uporabi bančnih storitev v Sloveniji. Darja Capuder je pohvalila prijaznost bančnih uslužbencev, a je opozorila, da kljub uporabi bele palice nekateri še vedno ne razumejo, da slepa oseba ne more vedeti, da je predhodna stranka na okencu odšla, in ne more videti, če ji mahajo. Trije od osmih slepih uporabnikov bančnih storitev so opozorili, da se s posodabljanjem tako mobilnih kot spletnih aplikacij dostopnost bančnih storitev poslabšuje, namesto da bi se izboljšala. Težave slepim in slabovidnim povzročajo tudi storitve na dotik. "Največja težava je ta, da postajajo naprave (bankomati, POS-terminali) še bolj neprilagojene, ker so na dotik. Mobilne in spletne aplikacije bank so enkrat bolj in drugič manj dostopne. To je odvisno od posodobitev, ki jih delajo. Namesto da bi se s posodobitvijo dostopnosti izboljšala, se po večini poslabša," je povedala Sanja Kos. Z njo se strinja tudi Boštjan Vogrinčič: "Pri mobilnih aplikacijah prihaja do razlik od banke do banke. Nekatere imajo dostopnejše aplikacije, druge manj, se pa s posodobitvami dostopnost kot po pravilu zmanjšuje. Na prodajnih mestih je zmeraj več POS-terminalov na dotik, kar je v smislu dostopnosti korak ali dva nazaj." Petra Derganc, ki je zaposlena na ZDSSS za področje tehničnih pripomočkov, je opozorila, da so bankomati in POS-terminali na dotik popolnoma nedostopni za slepe. "Na splošno je med slepimi in slabovidnimi veliko govora o tem, da bančne storitve postajajo čedalje manj dostopne. Težava pri uporabi bankomatov je tudi, da za njihovo uporabo potrebuješ slušalke z okroglim vhodom (večina pametnih telefonov pa ima slušalke s C-vhodom, tako da to utegne povzročati težave). Je pa prilagojenih bankomatov zelo malo (manj kot 5 %) in so omejeni na zgolj določene funkcije, kar pomeni omejeno dostopnost."
Nedostopni bančni izpiski v obliki PDF
"Pri dostopnosti bančnih aplikacij in storitev je velika zmešnjava," je svojo izkušnjo opisal Safet Baltič: "Imamo celo vrsto bank, vprašanje dostopnosti pa imajo različno urejeno. Sam sem komitent SKB banke, ki se bo letos z NKBM-jem spojila v OTP Slovenija. Za zdaj lahko v velikem merilu samostojno urejam in upravljam svoj račun z uporabo aplikacij, delček storitev na aplikaciji pa je še vedno nedostopen in potrebujem pomoč videče osebe pri teh opravilih." Aleš Kuhar je zaradi nedostopnosti po nadgradnji portala NLB banke postal komitent Delavske hranilnice. "Naj poudarim predvsem izvoz mesečnega prometa/izpiskov v obliki PDF. Oseba s popolno okvaro vida ne more več izvoziti izpiskov, ki jih želi – na primer za zadnje tri mesece –, saj jih ni več mogoče označevati, tako da bi na primer izbral izpiska za april in marec ter ju shranil na računalnik. NLB klik sem vedno uporabljal na osebnem računalniku in prek spletnih brskalnikov Google Chrome ali Mozilla Firefox, medtem ko lahko prek spletne banke Delavske hranilnice kljub novemu videzu vse te storitve izvajam nemoteno," je pojasnil Kuhar. Tudi Matej Auguštin, ki je komitent Delavske hranilnice, je povedal, da je DH Denarnik popolnoma dostopen in deluje brez težav. Ob tem pa je opozoril: "DH Mobilni pa je praktično nedostopen. Prebere mi samo moje ime in stanje na računu; druge stvari pa prebere kot 'Unlabeled button'. To pa je aplikacija za klasično spletno plačevanje." Da po njegovih podatkih še nobena banka ni dostopna po Zakonu o dostopnosti proizvodov in storitev za invalide, je zapisal član ZDSSS, ki je želel ostati anonimen. "Imajo še eno leto časa, vendar jih čaka še precej dela."
Banke se dostopnosti storitev lotevajo vsaka po svoje
Enajst bank in hranilnic v Sloveniji smo prosili za pojasnila, kako se pripravljajo na prilagoditve, ki jih od njih zahteva Zakon o dostopnosti proizvodov in storitev za invalide, ki stopi v veljavo čez leto dni, oziroma kako dostopne so njihove storitve slepim in slabovidnim osebam. V Banki Sparkasse so pojasnili, da letos začenjajo načrtovano prenovo upravne stavbe banke, ki bo omogočila tudi ustrezno ureditev dostopnosti bančnih storitev za invalide. V Deželni banki Slovenije predvidoma v začetku leta 2025 načrtujejo prenovitev spletne in mobilne banke. "Na spletni strani že delujejo nekatere funkcionalnosti, ki so v pomoč slabovidnim," so zapisali. V NLB so lani postavili mrežo 52 bankomatov po vsej Sloveniji, ki so prilagojeni slepim in slabovidnim. "Z glasovnimi navodili prek slušalk lahko slepi in slabovidni dvignejo gotovino ali preverijo stanje na računu. Načrtujemo in izvajamo tudi prilagoditve naših digitalnih bančnih storitev slepim in slabovidnim. Že se ukvarjamo z izboljšavami Klika, ki bodo javnosti dostopne v kratkem," so pojasnili. Dodali so, da so lani NLB Pay nadgradili s plačilnima funkcijama Google Pay in Apple Pay, ki omogočata brezstično plačevanje s telefonom. "V bližnji prihodnosti nameravamo dodati tudi druge mobilne denarnice, s katerimi bomo še olajšali uporabo kartic v vsakdanjem življenju. Prenavljamo tudi spletno stran NLB, pri čemer se zavezujemo, da bomo upoštevali standarde dostopnosti WCAG (Web Content Accessibility Guidelines), vsaj na ravni AA," so zagotovili.
Na UniCredit Bank so se pohvalili, da so bili prvi v Sloveniji, ki so konec leta 2021 v prvi prenovljeni poslovalnici v BTC vgradili talne taktilne oznake. "Aktivnosti za prilagoditev vseh digitalnih kanalov, ki jih opredeljuje zakonodaja, že potekajo. Izvedba je predvidena do junija 2025," so zagotovili in dodali, da celotna skupina UniCredit nadgrajuje vse svoje debetne in kreditne kartice s funkcijami Mastercard Touch Card. V Delavski hranilnici so ocenili, da bo dostopnost njihovih storitev, vsaj za pogostejše tipe oviranosti, zagotovljena v predvidenih rokih. "Prav tako smo ob prenovi spletne strani upoštevali smernice za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) in izbrane elemente za posamezne oviranosti že integrirali na novo stran," so še pojasnili. V Primorski hranilnici so tudi že začeli prilagajati dostopnost do digitalnih storitev oz. mobilne in elektronske banke. "Nova spletna stran hranilnice, ki je ravno v zaključni fazi, bo dostopna in prilagodljiva za vse uporabnike," so sporočili. V Addiko banki so na kratko pojasnili, da bodo prihodnje leto vse bankomate nadgradili z glasovnim vodenjem in da so prilagoditve v spletni banki v fazi razvoja. Podobno so odgovorili tudi v Novi KBM: "Začeli smo aktivnosti za posodobitev spletne banke, ki bo dostopna in primerna za uporabo invalidov z različnimi vrstami oviranosti." V Gorenjski banki so v nekaterih poslovalnicah začeli nameščati taktilne oznake za slepe. "Na področju razvoja svojih digitalnih bančnih storitev se intenzivno ukvarjamo z izboljšavami dostopnosti za slepe in slabovidne, za osebe z disleksijo, diskalkulijo in drugimi motnjami," so zagotovili. Tudi v banki Intesa Sanpaolo so povedali, da si prizadevajo prilagoditi spletne strani in digitalnega bančništva. Iz Hranilnice LON so sporočili, da za zdaj še nimajo taktilnih oznak, a "če pride pred vhod slepa ali slabovidna oseba brez spremstva, jo delavci banke po potrebi pospremijo do ustreznega delovnega mesta, kjer lahko opravi želeno storitev". Za izboljšanje dostopnosti spletne banke pa bodo ustanovili delovno skupino, ki bo podrobneje analizirala stanje ter predlagala ustrezne rešitve in izboljšave. Večina bank je poudarila, da aktivno sodelujejo z Združenjem bank Slovenije, v katerem pripravljajo ustrezne smernice.
Zavod A11Y.si: Večina pregledanih spletnih strani bank je nedostopnih
V Zavodu A11Y.si so nedavno opravili analizo dostopnosti spletnih strani 13 bank in hranilnic pri nas. "Osredotočili smo se izključno na osnovno stran ponudbe za prebivalstvo in dodatno še na eno do dve podstrani, med drugim z informativnimi izračuni za kredite," je pojasnil direktor Zavoda A11y.si Tilen Škraba.
Za 13 bank in hranilnic so opravili pregled 15 sklopov meril, kot so ustreznost strukture, možnost povečav, možnost upravljanja s tipkovnico, ustreznost kontrastov, dostopnost obrazcev ipd. "Najbolj urejeni področji sta tudi najpreprostejši – povečave in ustrezna nastavitev jezika –, a tudi tu je bilo ustrezno ocenjenih manj kot polovica spletišč (6), tri spletišča so imela ustrezen preskok vsebine, pri vseh drugih merilih pa sta bili ustrezni le po dve spletišči ali manj. Največ težav imajo spletišča s kontrasti, fokusom, obrazci, modalnimi okni in obvestili. Kar pet področij je takih, kjer nismo pozitivno ocenili nobenega od spletišč," je povedal Škraba. Najbolje se je izkazala banka, pri kateri so odkrili neskladja pri desetih od petnajstih področij, kar pomeni, da je bila ustrezna tretjina pregledanih kriterijev. Pri večini (več kot osmih) pa so neskladja odkrili pri 13 ali več področjih. "Le dve banki za reševanje izzivov dostopnosti uporabljata vtičnik, kar je dve preveč," je opozoril Škraba, ki že več let opozarja na nefunkcionalnost vtičnikov. Raziskava je po njegovem mnenju pokazala, da ima večina bank še veliko dela in izzivov na področju digitalne dostopnosti. "Sploh glede na dejstvo, da smo pregledali le majhen del podstrani. Nismo preverjali spletnih in mobilnih aplikacij," je še dodal Tilen Škraba.