Združenje DLAN je pretekli teden predlog zakona predstavilo tudi javnosti. "Govorci so izpostavili vsakdanje stiske oseb z gluhoslepoto v Sloveniji, ki živijo na obrobju v stalni temi in tišini," je povzela generalna sekretarka Združenja DLAN dr. Simona Gerenčer. Opozorili so na pomen tvornega sodelovanja med vsemi deležniki pri zakonskem urejanju področja in poudarili, da so vladni predstavniki v preteklih dneh potrdili, da bo Vlada RS ureditev statusa oseb z gluhoslepoto obravnavala prioritetno.
"Gre za zakon, ki uveljavlja pravice, ki so ustavnopravne narave, in sicer najvišje – pravica do življenja in pravica do dostojanstva. Brez uporabe lastnega jezika, brez komunikacije je posameznik razvrednoten," je pojasnil Matija Urankar iz odvetniške pisarne Senica in partnerji, kjer je zakon zadnji dve leti nastajal. Kot je še povedal, predlagani zakon poskuša izboljšati položaj gluhoslepih oseb s tem, da uvaja pravico do tolmača jezika gluhoslepih, podporne osebe, ki je bistveno več kot osebni asistent, saj gre tudi za pomoč pri socialnem vključevanju in psihološko podporo. Uvaja tudi podporno mrežo oseb, ki bi delovala pod okriljem organizacije, ki ima javno pooblastilo, nekakšna služba za pomoč gluhoslepim osebam, če bi se znašle v težavah. Uvaja tudi nov dodatek za gluhoslepoto, ki bi ga prejemali poleg dodatka za pomoč in postrežbo. Javni organizaciji, ki jo bo Ministrstvo pooblastilo, daje številna pooblastila, med katerimi je denimo izobraževanje tolmačev.
Zakon določa tudi komisijo, ki bo presojala ali je oseba gluhoslepa, in sicer po tako imenovani nordijski definiciji. Trenutno velja, da je oseba gluhoslepa, če zadostuje medicinskemu kriteriju, to pomeni, da ima 50 % okvaro sluha po Fowlerju in 1. do 5. kategorijo slepote ali slabovidnosti. "Nordijska definicija gluhoslepote pa naredi temeljni premik, saj ne gre le za seštevek okvar, kajti ena in ena ni enako dva, saj je posameznik gluhoslep, takrat ko ima hkratni okvari sluha in vida, ki sta tako resni, da se okvarjena čuta ne moreta nadomeščati," je pojasnila Gerenčer. Na vprašanje, ali to pomeni, da bo več oseb v Sloveniji dobilo status gluhoslepih, pa je odgovorila: "Zagotovo bo sprememba definicije velik korak k razumevanju gluhoslepote, ali se bo število povečalo, bomo videli takrat, ne pričakujemo pa nekih drastičnih sprememb. Noben posameznik ne želi biti gluhoslep. To je zadnja postaja v življenju človeka in vsak posameznik z gluhoslepoto do zadnjega trdi: jaz samo slabo slišim in ne vidim ali obratno."
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 14. novembra podelil posebno priznanje, jabolko navdiha, dr. Simoni Gerenčer, ki je zaslužna za to, da je Ustava RS prva na svetu, ki vsebuje tudi določbo o jeziku gluhoslepih. S tem je Slovenija postala v svetovnem merilu zgled drugim državam na področju prizadevanj za izboljšanje položaja gluhoslepih oseb.