Za prostovoljno delo na Kriških podih so se javili 4 gluhi prostovoljci, ki so tudi strastni planinci. V petek, 17. julija 2020, so se skupaj pripeljali do tovorne žičnice Trenta - Kriški podi in se nato odpravili do planinskega doma, kjer jih je po dobrih treh urah hoda sprejela ekipa Pogačnikovega doma v sestavi oskrbnice Maše in kuharic Barbare in Ane. Prostovoljci so pripravili sobe in se dogovorili za način strežbe. Prednost ekipe je bila, da so vsi po duši planinci, poznajo strežbo in razumejo pomen akcije, saj so skoraj vsi že sodelovali v tej akciji. Poznala se je njihova izkušenost in vsak je vedel, kaj je njihova naloga v času akcije.
Sobotni dan je bil mrzel
Sobotno jutro je bilo mrzlo, termometer je na Kriških podih pokazal le dve stopinji Celzija. Da bodo obiskovalci planinci začutili toplo kočo, so prostovoljci pripravili in prinesli v kočo drva za ogrevanje doma. Prostovoljno delo v akciji ni samo strežba, v delo sodi čisto vse, kar se od prostovoljcev zaproša. To je v primeru akcije na Kriških podih predstavljalo nošenje in kurjenje drva, lupljenje jabolk, priprava pijače in hrane, pomivanje posode, učenje slovenskega znakovnega jezika, pogovori za dušo z gluhimi in naglušnimi obiskovalci.
V soboto so po 12. uri v planinski dom prispeli gluhi in naglušni planinci, ki jih je vodil idejni oče akcije Miloš Ganić. Pri vodenju večje skupine sta mu pomagala tudi dva slišeča vodiča. Eden od njiju je bil planinski vodnik PZS Štefan Matjaž, ki je pohodil označil kot zelo dobro izkušnjo: "Na izhodišču je Miloš Ganić povedal nekaj uvodnih besed v slovenskem znakovnem jeziku o samem poteku pohoda. Nina Jeranko je kot prostovoljka tolmačka poskrbela, da sem jih tudi jaz razumel in tako pripomogla k zelo dobri izvedbi pohoda. Med potjo smo vsi uživali v pogledih na okoliške vršace, le proti vrhu nas je poškropilo nekaj dežnih kapelj. V koči nas je pričakalo toplo vzdušje, za kar je poskrbela ekipa gluhih prostovoljcev, ki so nas tudi odlično postregli. Po okrepčilu smo poklepetali ter se odpravili k počitku. V nedeljo po zajtrku je Miloš podal še navodila za sestop v dolino. Med sestopom smo si pogledali še spodnje Kriško jezero ter sestopili po isti poti. Ko smo prišli nazaj na izhodišče, smo bili vsi zelo zadovoljni, da je pohod uspel."
Tolmačenje kot most med slišečimi in gluhimi
Nina Jeranko je pri pohodu sodelovala tudi kot prostovoljna tolmačka: "Vesela sem, da se je akcija Gluhi strežejo po planinskih kočah spet začela. V prelepi koči na Pogačnikovem domu na Kriških podih so stregli gluhi natakarji, ki je bila na videz kot zagnana ekipa ter skrbela za delovanje akcije in dobro vzdušje. Počutila sem se hvaležno in toplo, da so mi lepo postregli z zelenjavno juho in jabolčnim zavitkom. Akcija je zelo pomembna za gluhe in naglušne kot tudi za slišeče. Gluhi in naglušni smo zelo prikrajšani in živimo v svetu tišine. Moto akcije je »Biti inkluziven«, kar pomeni, da se želimo vključiti in tudi delovati ter spoštujemo individualnost vsakega prostovoljca v planinskih kočah in tudi promovirati slovenski znakovni jezik ter ozaveščati o gluhoti in naglušnosti. Biti tolmačka je zame velik navdih, saj želim pomagati gluhim in naglušnim tolmačiti, da razumejo vsebino govora. Miloš Ganić, ki je idejni oče te akcije GSPK, me je prosil, če bi mu pomagala prevajati. Brez problema sem rada to sprejela. Kljub temu, da sem naglušna od rojstva, je znakovni jezik moj drugi materni jezik. Ko sem opazila gluhe in naglušne ter tudi Miloša Ganića med pogovorom z gospodom Štefanom Matjažem, sem videla, da se niso dobro razumeli, zato sem priskočila na pomoč, da bi jim tolmačila. Gospod Štefan je govoril o varnosti med pohodom ter o opremi. Gospod Štefan se mi je zahvalil in omenil, da brez tolmača ne gre. Upam, da bom še kdaj v bodočnosti pomagala pri tolmačenju."
Podpora ekipe Pogačnikovega doma
Maša Stanič, oskrbnica Pogačnikovega doma na Kriških podih, je celoten vikend opisala takole: "Tako kot lansko leto smo tudi letos bili del akcije Gluhi strežejo v planinskih kočah. Prostovoljci akcije so hvaležni, da jih sprejmemo in jim omogočimo potek akcije, v resnici pa smo mi hvaležni njim, da nam popestrijo sezono z dobrovoljnim vikendom in nam zagnano pomagajo pri delu. Akcija je med planinci zelo dobro sprejeta. Nekateri so sicer od začetka zadržani in še ne vedo za kaj se gre, a kmalu ugotovijo, da jih na mizah čaka jedilni list s prikazom kretenj in vsi se prav kmalu navdušeno začnejo učiti kretnje. Prostovoljci z veseljem pomagajo pri učenju.
Vidi se, da je akcija zelo dobro zasnovana, vse naštudirano in dodelano. V mapah, ki so na mizah, so prikazane kretnje, razložen sistem valjčka. Mape so pripravljene tudi v tujih jezikih. Prostovoljci so utečeni v strežbi in komunikacija z nami je potekala brez težav, brez kakršnih koli nesporazumov. Za nas delo poteka malce drugače, saj sicer strežemo samo pri točilnem pultu. V tem vikendu pa prostovoljci strežejo pri mizah, tako da je veliko lažje tako za nas kot za planince."
Za vikend je Pogačnikov dom obiskalo tudi približno 20 gluhih in naglušnih planincev. Maša Stanič nadaljuje: "Všeč nam je bilo, da je prostovoljce prišla podpret tudi precej številčna skupina gluhih in naglušnih planincev. Vzdušje v koči je bilo zelo dobro in menimo, da so planinci še bolj videli, kako poteka komunikacija gluhih, saj so bili bolj obdani z gluhimi osebami, kot pa bi bili, če bi bili v koči samo prostovoljci. V šali smo zvečer tudi rekli, da so gluhi edini gostje, ki so lahko v jedilnici dlje kot do 22. ure, saj se pogovarjajo v tišini in nikogar ne motijo. Sicer pa je zanimivo, ker je ozračje tišje, mirnejše in posledično tudi manj stresno."
Maša Stanič je zaključila, da si tudi prihodnje leto obeta gostovanje akcije Gluhi strežejo v planinskih kočah.