12. oktobra je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani potekal posvet Draginja, energetska kriza in prekarnost. Na njem so sodelovali številni ugledni strokovnjaki in državniki. Poleg treh dekanov, dr. Iztoka Prezlja (dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani), dr. Gregorja Dolinarja (dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani) in dr. Metke Tekavčič, (dekanja Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani), sta se posveta med drugim udeležila tudi minister za delo Luka Mesec in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Črt Poglajen, direktor Inštituta za študije prekariata, ki je bil poleg Ekonomske fakultete soorganizator dogodka, je na posvet povabil tudi predstavnico študentov Fakultete za družbene vede (FDV) Ajdo Cimperman.
Organizatorji niso našli primerne rešitve
Kot nam je povedala Cimpermanova, so jo povabili mesec dni pred dogodkom in že takrat jim je povedala, da zaradi spinalne mišične atrofije uporablja električni invalidski voziček. "Zanesljivo vem, da je bil Poglajen večkrat opozorjen na to, da uporabljam električni invalidski voziček." Očitno pa informacija do Ekonomske fakultete ni prišla pravočasno, saj so za posvet izbrali predavalnico, ki je dostopna zgolj z ročnim invalidskim vozičkom. "Minuli ponedeljek smo bili dogovorjeni, da se pogovorimo o tem, kako bo potekala okrogla miza, nato je prišla informacija, da utegne biti težava z dostopnostjo. V torek, dan pred dogodkom, so me z Ekonomske fakultete povabili, da se pogovorimo o tem položaju. Na sestanku so bile tri osebe z oddelka za trženje in mi predlagale, naj pridem z ročnim invalidskim vozičkom," nam je povedala Ajda Cimperman. Pojasnila jim je, da električni voziček uporablja z razlogom. "Ima vse funkcije za višino sedeža, za nastavljanje naklona sedeža in naslonjala. Sama ga lahko upravljam, ročnega ne morem upravljati, ker sem preveč šibka. To bi bilo zame zelo neprijetno – tako kot bi nekomu, ki uporablja ročno protezo, to zamenjali," je ponazorila. Druge rešitve ji niso ponudili. "Posvetovala sem se z moderatorjema in dogovorili smo se, da bom naredila posnetek uvodnega govora o draginji in študentih, ki naj bi ga povedala v dvorani. Toda to je pomenilo, da v izmenjavi mnenj in debati na okrogli mizi nisem mogla sodelovati," je še povedala predstavnica študentov FDV.
Cimpermanovi so se javno opravičili
Z Ekonomske fakultete so za portal Dostopno.si pojasnili, da razumejo stisko Ajde Cimperman in da so se ji večkrat osebno opravičili. V svoje opravičilo pa so zapisali, da kot soorganizator in gostitelj dogodka o tem, da uporablja električni invalidski voziček, niso bili pravočasno obveščeni in se zato niso mogli prilagoditi. "Če bi bili z njenim prihodom seznanjeni pravočasno, bi lahko zagotovili drugo dvorano, v enem dnevu pa dogodka zaradi izvajanja pedagoškega procesa nismo mogli prestaviti v drug prostor," so še pojasnili in dodali, da so organizacijo in izvedbo okrogle mize, na kateri je Cimpermanova sodelovala, usklajevali partnerji na FDV. Črt Poglajen z Inštituta za študije prekariata je priznal, da je prišlo do komunikacijskega šuma. Na vprašanje, zakaj Ekonomski fakulteti ni sporočil, da Cimpermanova uporablja električni invalidski voziček, nam ni odgovoril. "Iskanju rešitve smo namenili zelo veliko pozornosti, takoj pa smo v razmislek in reševanje vključili tudi gospo Cimperman, saj smo želeli zagotoviti rešitev, ki je njej ne le sprejemljiva, ampak tudi blizu. Proučili smo vse mogoče rešitve in skupaj ugotovili, da imamo pred seboj le dve: da gospo Cimperman pred dogodkom in obiskom gostov zelo pozorno prenesemo v predavalnico in ji s tem omogočimo neposredno sodelovanje ali da njen nastop posnamemo in ga vzamemo za izhodišče celotne okrogle mize. Druga možnost seveda ni enakovredna prvi, ker ne omogoča odzivanja in diskusije, je pa odločitev po premisleku sprejela Ajda Cimperman sama," je zapisal Poglajen. "To ni bila izbira, saj ne morem uporabljati ročnega vozička, bila je edina možnost," se je na Poglajnove besede odzvala Cimpermanova.
"Tovrstne ovire v današnji sodobni družbi ne bi smele več obstajati"
Direktorica Zavoda Brez ovir Maja Babič je prepričana, da bi morali biti javni dogodki dostopni vsem, tudi gibalno oviranim članom naše družbe: "S takimi situacijami se invalidom krati pravica do enakovredne udeležbe v družbi, krati se pravica do izražanja lastnega mnenja, onemogočena je tudi participacija z drugimi udeleženci. To pa pomeni najvišjo stopnjo diskriminacije, kar je v letu 2022 popolnoma nesprejemljivo." Babičevo žalosti, da se takšne zgodbe še vedno dogajajo. Dogodek je tipičen primer diskriminacije, ki hkrati razgali, kako se v naši družbi ukvarjamo z vprašanji dostopnosti, inkluzije in enakih možnosti, pa je zapisala predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) Mateja Toman. "Opisano 'reševanje' situacije je izhajalo iz stališča, da je vzrok zapleta invalidnost oziroma invalidski pripomoček. To kaže na odnos do invalidov, ki ni nikakor ne spada v 21. stoletje. Edina ustrezna rešitev bi bila organizirati dogodek v prostoru, ki je dostopen za vse." Ajda Cimperman nam je zaupala, da se v podobnem položaju žal znajde vsaj enkrat na mesec, a meni, da si Ekonomska fakulteta, ki se hvali z inkluzijo in dostopnostjo za invalide, tega ne bi smela dovoliti: "Zavedam se, da temu ne morem posvetiti vseh svojih misli, ne morem imeti v glavi le jeze in občutka zavrženosti, ker bi to preplavilo mojo osebnost – nič drugega ne bi ostalo. Preprosto sem se naučila živeti s tem, poskušam pa, če je le mogoče, opozoriti na te stvari, da se ne bi več dogajale ali da bi se dogajale kar najmanj."
"Nedopustno je, da se 11 let po uveljavitvi ZIMI invalidi še vedno znajdejo pred nepremostljivo oviro"
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je pozdravil odločitev Ajde Cimperman, da je na dogodek javno opozorila: "Samo z opozarjanjem in ozaveščanjem lahko spreminjamo zakoreninjene neustrezne oblike družbenega delovanja, kot je diskriminacija." Ob tem je opozoril, da minister, pristojen za invalidsko varstvo, že več kot deset let zamuja z izdajo podzakonskega akta, ki določa minimalne zahteve za dostopnost blaga in storitev za invalide. "Nedopustno je, da se 11 let po uveljavitvi zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) invalidi še vedno znajdejo pred nepremostljivo oviro, stopnico, vhodom v javno šolo, v center za socialno delo, lekarno ali drugo javno ustanovo. Od države pričakujem, da zagotovi ustrezno infrastrukturo, s katero bo omogočena enaka obravnava vseh oseb v družbi oziroma njihovo socialno vključevanje," je svoje zahteve ponovil varuh Svetina.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki je za zaplet izvedel od nas, je poudaril: "Nedopustno je, da je bilo Ajdi Cimperman onemogočeno sodelovanje, ker je zakonodaja na tem področju jasna. Vse organizatorje različnih dogodkov zato pozivamo in opozarjamo, da morajo zagotavljati dostop vsem udeležencem, tudi gibalno oviranim," so zapisali na MDDSZ. Z Univerze v Ljubljani (UL) so sporočili, da jih je Ekonomska fakulteta seznanila z dogajanjem in zagotovila, da bodo zadevo ustrezno rešili. "V najkrajšem možnem času bodo namestili novo, bolj zmogljivo dvižno ploščad, financirano iz namenskih sredstev za nakup opreme in pripomočkov za študente s posebnimi potrebami, ki so na razpolago rektoratu in članicam UL," so zapisali. "Zagotovitev neoviranega in stalnega dostopa gibalno oviranim osebam do predavalnice oz. javnega prostora je obveza organizatorja dogodka," je jasno povedal Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik in dodal, da nas k temu zavezuje tudi Konvencija Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov, po kateri države pogodbenice priznavajo osebam z invalidnostmi pravico do sodelovanja v družbenem življenju enako kot drugim.