Dan slovenskega znakovnega jezika v Republiki Sloveniji zaznamujemo od leta 2014, ko je Vlada Republike Slovenije na pobudo predsednika Republike Boruta Pahorja in na predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije razglasila 14. november za dan slovenskega znakovnega jezika v Republiki Sloveniji.
27. maja 2021 je Državni zbor Republike Slovenije brez glasu proti sprejel ustavni zakon, s katerim je Ustava Republike Slovenije dobila nov člen, naša narodna in državljanska skupnost pa je naredila korak naprej k bolj solidarni in vključujoči družbi.
Novi 62.a člen Ustave Republike Slovenije zagotavlja svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika (SZJ) ter jezika gluhoslepih, pa tudi svobodno uporabo italijanskega in madžarskega znakovnega jezika v Republiki Sloveniji. Umestitev te pravice v najvišji pravni akt v Republiki Sloveniji in ustavna zaščita jezikov invalidov sta rezultat aktivnega dela mnogih.
Težave gluhih, naglušnih in gluhoslepih so država in njene institucije pogosto prezrle, zato je vpis slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo resnično pomembna pridobitev, pa tudi odlična podlaga za njihov nadaljnji napredek na drugih področjih. Vpis slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo ima tudi pomemben simbolni pomen. Gluhim, naglušnim in gluhoslepim sporoča, da so del skupnosti, ki jih ceni in sprejema.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je z jabolkom navdiha zahvalili štirim navdihujočim posameznikom
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je od samega začetka podpiral vpis SZJ in jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije, kar se je zgodilo v letu, ko smo praznovali 30. obletnico ustanovitve države in sprejetja slovenske ustave. Iskrena prizadevanja vseh pobudnikov so vodila do vpisa slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo s pomenljivim sporočilom, da smo kot skupnost in narod zreli s sodelovanjem in razlikam navkljub svet spreminjati na bolje, družbo pa v bolj vključujočo. Danes, ko devetič obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika, je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor priredil svečani sprejem, na katerem so se posebej zahvalili štirim navdihujočim posameznikom. Na dan slovenskega znakovnega jezika je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil posebno priznanje, jabolko navdiha, štirim izjemnim posameznikom, ki s svojimi dejanji simbolizirajo vrednote solidarnosti, inkluzivnosti in življenjske moči ljudi, ki delujejo za skupno dobro.
Začetnica znanstvenega raziskovanja in strokovnega dela z ljudmi z gluhoslepoto v slovenskem prostoru
Dr. Simona Gerenčer je zaposlena kot generalna sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN. Skupaj z ljudmi z gluhoslepoto in strokovno ekipo razvija jezik gluhoslepih in številne načine sporazumevanja. Je tolmačica za slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih, pa tudi supervizorka na področju socialnega varstva in soustanoviteljica Združenja tolmačev gluhoslepih Slovenije – TAKTIL. V obdobju 2020–2024 je tudi članica predsedstva Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije. Sodeluje v raziskavah, domačih in mednarodnih projektih, je avtorica številnih člankov in knjig s področja gluhoslepote, dejavna pa je tudi na področju socialnega in invalidskega varstva. V letih 2019–2021 je bila članica strokovne skupine Ustavne komisije Državnega zbora Republike Slovenije za vpis znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije.
Dr. Simona Gerenčer je zaslužna zlasti za to, da je naša ustava prva na svetu, ki vsebuje tudi določbo o jeziku gluhoslepih, s čimer je Republika Slovenija v svetovnem merilu ena prvih držav pri prizadevanjih za izboljšanje položaja ene najranljivejših skupin in velik zgled drugim državam na tem področju. S svojim neutrudnim delom dr. Simona Gerenčer izjemno navdihuje ne le gluhoslepe in njihove družine, pač pa celotno družbo.
Idejni oče vpisa slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije
Matjaž Juhart je kot idejni oče ustavne pobude in ustavne spremembe s sodelavci ter ob podpori matične organizacije, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, kjer je predavatelj, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije ter številnih uporabnikov in strokovnih sodelavcev vodil in usklajeval prizadevanja za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Ta ustavna pravica zdaj omogoča podlago za reševanje izzivov oseb z gluhoto in gluhoslepoto pri reševanju vsakodnevnih potreb: od področja izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, življenja in dela pa vse do kakovostnega staranja. Ustavna sprememba pa nikoli ni bila končni cilj. Pomeni temelj za nadaljnje kakovostno in strokovno delo na številnih področjih, povezanih z naglušnimi in gluhimi osebami ter njihovimi najbližjimi. Matjaž Juhart je zaradi invalidnosti svojih staršev zelo zgodaj spoznal potrebe po vključevanju invalidov v družbo in nujnost vključujoče družbe zanje, zato je ves svoj trud že zgodaj usmeril v prizadevanja za pravičnejšo družbo, ki dosledno spoštuje človekove pravice, vidi in upošteva pa tudi najšibkejše in pomoči potrebne. Njegova solidarnost je navdih za strpnejšo in bolj vključujočo skupnost.
Prvi gluhi diplomirani inženir grafične tehnologije
Bojan Mord živi z ženo in tremi otroki v družini, kjer imajo vsi okvaro sluha. Tudi njegovi starši in brat so bili gluhi. Ne glede na to je bil zelo aktiven dijak Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana ter je v času šolanja postal predsednik dijaške skupnosti in član sveta zavoda. Bil je prvi učenec tega zavoda, ki je pridobil strokovni naziv diplomirani inženir grafične tehnologije. Najprej se je zaposlil v založništvu, kmalu zatem pa ga je ravnateljica srednje šole zavoda za gluhe in naglušne povabila, da postane učitelj strokovnih predmetov na smeri Medijski tehnik. V zavodu je zaposlen že več kot 20 let. Bojan Mord je svetel zgled gluhim dijakom in študentom ter vsem okoli sebe. S šestimi gluhimi sodelavci je štiri leta vodil in urejal 24-urni klasični televizijski program TIPK TV, ki je bil med prvimi tovrstnimi na svetu ter je zgled priprave novic in sporočanja informacij za gluhe. Ledino je oral tudi na področju prilagoditve številnih spletnih portalov, namenjenih gluhim. Sodeloval je pri pripravi mednarodnega košarkarskega kampa Mihe Zupana in bil njegov gluhi tolmač v oddaji Zvezde plešejo, pa tudi soorganizator nepozabne gledališke predstave »Ali se slišimo?«. Je certificirani tolmač slovenskega znakovnega jezika in prvi gluhi sodni tolmač na Slovenskem. Je tudi ustanovitelj neprofitne organizacije Hiša slovenskega znakovnega jezika in ostaja dejaven na področju vključenosti gluhih in naglušnih oseb, ki v njegovem delu in dosežkih najdejo navdih, kako je okvara sluha lahko sopotnica, in ne ovira.
Gluhoslepi umetnik z izjemno voljo do življenja in ustvarjanja
Jože Tekavčič je popolnoma izgubil vid in sluh, a kljub temu aktivno deluje in ustvarja. Kot otrok je med igro padel in popolnoma oglušel. Kljub temu se je v zavodu za gluhe izučil za mizarja in našel zaposlitev. Med delom se mu je zgodila nesreča, v kateri si je poškodoval oko. Preselil se je v Škofjo Loko in se zaposlil v tamkajšnjem centru za slepe in slabovidne. Nekega dne mu je na poti v službo na poledenelem cestišču tako močno spodrsnilo, da je ob udarcu v glavo popolnoma oslepel. Kljub žalostni usodi Jože Tekavčič ni izgubil volje do življenja. Nenehno in neomajno dokazuje, da tudi najtežja invalidnost ni in ne sme biti vzrok za samoizolacijo, umik iz družbe ter opustitev dejavnega življenja. Je redni udeleženec vseh srečanj Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj, javnost pa navdušuje s kulturnimi nastopi na različnih predstavah po Sloveniji. Na izletih, ki se jih udeležuje, vedno znova preseneča s poznavanjem slovenske kulturne dediščine, zgodovine in geografije. Še vedno rad ustvarja v svojem mizarskem poklicu, sestavlja miniaturno pohištvo in unikatne ptičje hiške. Zdi se, kot da zanj ni meja. Jože Tekavčič je umetnik življenja, ki s svojo ustvarjalnostjo navdihuje in navdušuje.