V Novi Gorici se v okviru pridobitev projekta Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Nova Gorica vzpostavlja taktilna galerija z razstavo Umetnost onkraj vidnega. Del razstave ob otvoritvi galerije marca 2025 bo namenjen tudi javni predstavitvi rezultatov istoimenske delavnice, ki jo je UL ALUO organizirala v sodelovanju z Goriškim muzejem in MDSS Nova Gorica. Na delavnici so se študentke in študenti smeri Unikatno oblikovanje UL ALUO podučili, kako izbrane grafike in reliefe avantgardista Avgusta Černigoja prenesti v obliko, ki bo primerna za slepe in slabovidne. Rezultat bo dostopnost pomembnih del ključnega slovenskega umetnika širši publiki.
Pri projektu sodelujejo tri univerze, 17 umetnikov in muzeja iz Italije
Kustos Goriškega muzeja David Kožuh je predstavil dejavnosti muzeja pri pripravah na, kot je dejal, največjo razstavo, prilagojeno slepim in slabovidnim pri nas. "Razstavili bomo približno 20 kopij in dela 17 umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, ki se jih bo dalo tudi otipati," je povedal Kožuh. Razstavljena bodo nekatera dela iz Narodne galerije in nekaterih drugih slovenskih muzejev, sodelujejo pa tudi z muzejema iz Ancone in Bologne, kjer so specializirani za reliefe in kopije in od koder so si tudi sposodili nekaj kipov in umetniških del. "Sodelujemo tudi z ALUO, s Pedagoško fakulteto iz Kopra, ki bo pripravila zvočne opise del, in z Akademijo umetnosti v Novi Gorici, ki nam pripravlja razstavni video," je dejal Kožuh. Vključili so tudi nekatere srednje šole. "Srednja šola iz Italije nam bo pripravila sedem tipnih del znanih likovnih umetnikov iz 20. stoletja," je še povedal Kožuh.
Pri pripravi razstave sodeluje tudi tiflopedagog iz MDSS NG Peter Rot, ki s člani društva skrbi za povratne informacije za umetnike, katerih dela bodo vključena v razstavo. "Skupaj z našimi člani smo obiskali ateljeje sodelujočih umetnikov in jim podali svoje mnenje z namenom, da bi bila razstava res čim bolj inkluzivna," je pojasnil Rot. Predsednik MDDSS NG Igor Miljavec pa je poudaril, da se vsi skupaj ves čas učijo. »Izkušnje, ki smo jih pridobivali 8 let, združujemo in vedno znova ugotavljamo, kako pomembno je sodelovanje stroke ter uporabnikov. Z vsakim takim dogodkom njihove potrebe po znanju postajajo večje," je dejal Miljavec.
Študenti ALUO sodelujejo pri prilagoditvah
Med razstavljenimi deli slovenskih umetnikov bo tudi kamnit kip Boštjana Drinovca, kiparja in profesorja na ALUO, ki bo skupaj s svojimi študenti poskrbel tudi za prilagoditve treh del Avgusta Černigoja. "Veseli me, da smo lahko prek tega projekta našim študentom približali svet slepih in slabovidnih na polju umetnosti," je dejal Drinovec in dodal, da so se skozi obiske muzejev v tujini in predavanja strokovnjakov naučili, kako na najboljši način prilagoditi umetniška dela slepim in slabovidnim. "Seveda ni lahko, ampak s pomočjo dragocenih izkušenj tako strokovnjakov kot tudi uporabnikov, se vse da," je poudaril Drinovec.
Pri prilagoditvah Černigojevih del bosta sodelovala študenta drugega letnika unikatnega oblikovanja Maja Miklavc in Vanes Hrnčič. "Prvič sem sploh slišala, da se da umetnost prilagoditi slepim in slabovidnim na tak način. Do zdaj sem ob misli na slepe in slabovidne vedno pomislila na Braillovo pisavo in ustna pojasnila. Prav je, da imajo do umetniških del vsi dostop in lepo je, da smo tudi mladi ustvarjalci lahko vključeni v ta projekt," je dejala Miklavčeva. "Navdušen sem nad tem, da se daje možnost izkusiti umetnost vsem ljudem. Če jim je že odvzet vid, je toliko bolj pomembno, da jim omogočimo, da doživijo umetniška dela na drugačen način," je povedal Hrnčič, ki je navdušen, da je del projekta.
Univerzalno oblikovanje - pristop, ki omogoča umetniku, da se poveže z vsemi
Vseh obstoječih umetniških del se ne da prilagoditi za slepe in slabovidne, je pojasnil Drinovec, kar pa ni razlog, da se tistih, ki se jih da, ne bi prilagodilo. "Kiparstvo je umetnost, ki že sama po sebi vabi k dotiku, zato je lažje," je še povedal Drinovec. Oba mlada umetnika sta podala svoje razmišljanje o univerzalnem načinu oblikovanja, pri katerem umetnik že pri ustvarjanju razmišlja o tem, da bo njegovo delo dostopno vsem. Je lahko takšno razmišljanje za umetnika omejujoče? "Odvisno od umetnika. Meni se zdi takšno razmišljanje zelo povezujoče, saj se na ta način tudi kot umetnik prek svojih del povežeš z večjim številom ljudi," je razmišljala Maja Miklavc. "Morda je takšen pristop z oblikovalskega stališča nekoliko omejujoč, vendar pa je tudi osvobajajoč, saj vključuje vse ljudi in je to priložnost za rast," pa je menil Vanes Hrnčič.