Projekt Multivizija: multimedijsko, gledališko in plesno usposabljanje za ranljive skupine izhaja iz ideje, da so identitete – zlasti identiteta ranljivosti ter z njo povezana viktimizacija in socialna izključenost – izhodišče umetniškega ustvarjanja. Romana Zajec, programska vodja projekta, pojasnjuje, da ni bistvo v tem, da bi življenjske zgodbe pripadnikov ranljivih skupin s svojim sporočilom predstavljale dober material za umetniško ustvarjanje, temveč da so te skupine manj slišane, ker niso na pozicijah moči, hkrati pa so preinterpretirane prav iz pozicij moči. Kot prostor zaključne prireditve so izbrali nekaj drugega od klasičnega gledališkega in galerijskega prostora, nekaj, kar hkrati simbolno predstavlja identiteto – hišo. Hiša pa s svojo lociranostjo na Rakovi jelši odraža tudi teme, s katerimi se ukvarja projekt Multivizija: to je rob družbe, socialna izključenost in prostor raznolikosti, drugačnosti.
Predstava Vse, kar sem
Režiserka Ivana Djilas je pri snovanju multimedijske predstave izhajala tudi iz svoje izkušnje migracije, ko je s 23 leti iz Srbije prišla v Slovenijo. Predstava Vse, kar sem se napaja pri vprašanju tega, kaj in kje je dom. »Kaj je pravzaprav prostor, ki ga imenujemo dom – smo to mi, družina, spomini? […] Vsak človek ima svoj prostor in tudi, če se izseli, mora imeti svoj prostor. Tudi če ima neko težavo, na primer gibalno oviro, mora nekam pripadati, biti. Hiša je zelo dober simbol tega,« pravi režiserka Djilas. O projektu razmišlja tudi skozi pojem neprilagojenosti, ki ga razume v smislu načina vstopa v družbo, kjer mora vsak najti svoj način: »Ko gledaš vse te različne načine, gledaš pravzaprav sebe. To je tako kot lutka, ki jo gledaš, ko pije čas in naenkrat vidiš prizor pitja čaja drugače. Tako je tudi tu, ko gledaš, kako oseba na vozičku ne more iti skozi vrata, ker so preozka. Naenkrat vidiš sebe in se dojemaš drugače.«
Multimedijska predstava bo premierno prikazana danes, 19. decembra, med 17. in 20. uro v Hiši MULTIVIZIJE na Poti na Rakovo jelšo 158.