Vodja projekta na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Vojmir Drašler je, kot so sporočili po dogodku, poudaril, da je ključ do bolj dostopnega okolja v tesnem sodelovanju strokovnjakov, lokalnih skupnosti, ministrstva in uporabnikov. Spomnil je, da se je od leta 2016 v projekt vključilo več kot 100 slovenskih občin, cilj pa je v projekt vključiti vse občine. Uspešnost projekta pripisuje njegovi trajnosti, saj poteka že devet let. Ustrezna dostopnost marsikje po državi še ni zagotovljena, vendar se stanje tudi po zaslugi projekta relativno hitro izboljšuje, je izpostavil Drašler.
Pri ustvarjanju dostopnejšega okolja za osebe z oviranostmi ima ključno vlogo lokalna oblast
Strokovni sodelavec Geodetskega inštituta, ki izvaja projekt, Jani Demšar je poudaril, da imajo občine ključno vlogo pri vzpostavitvi brezplačnega sistema podatkov o dostopnosti infrastrukture za invalide. Sistem trenutno že vključuje več kot 50.000 objektov in ponuja informacije o fizičnih ovirah na poti, dostopnosti javnega prometa, parkirnih mestih, primernosti javnih objektov, pešpoti ter prehodov. Dotaknil se je tudi procesa digitaliziranega zbiranja podatkov o dostopnosti, ki ga izvajajo invalidi sami. Pojasnil je, da so zbrani podatki na voljo v brezplačnem spletnem pregledovalniku, ki omogoča izdelavo kart dostopnosti, akcijskih načrtov za odpravo ovir ter služi invalidom za navigacijo v prostoru. V občinah, v katerih so bili podatki že zajeti in revidirani, se uvaja nov participativen model za posodabljanje baze. Posamezniki lahko spremembe v infrastrukturi, kot so novi prehodi za pešce, znižani pločniki ali dodatna parkirna mesta za invalide, dokumentirajo z aktualno fotografijo in lokacijo ter jih pošljejo Geodetskemu inštitutu, ki jih bo vnesel v bazo
podatkov. Gostitelj ponedeljkovega dogodka, radovljiški župan Ciril Globočnik, je poudaril zavezanost občine k odpravljanju ovir ter ustvarjanju okolja, prijaznega do vseh prebivalcev.
Občina sodeluje z različnimi invalidskimi društvi
Aleš Rakovec iz Društva paraplegikov Gorenjske je ocenil, da je Radovljica dobro dostopna za uporabnike invalidskih vozičkov. Dobro dostopnost radovljiške občine je izpostavil tudi Ivan Železnikar iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj, ki je pohvalil napredek na področju dostopnosti gorenjskih občin, opaža pa manjšo aktivnost manjših občin na tem področju. Predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris
Kranj Boris Horvat je opozoril, da so pogosto spregledana skupina. Izpostavil je potrebo po opremljenosti občin, upravnih enot in drugih javnih institucij s slušno zanko. "Želimo si, da se, preden gredo institucije v kakšno investicijo, posvetujejo z nami, ker jim najbolj natančno lahko povemo, kaj potrebujemo," je pozval Horvat.