Veno Taufer v svoji delovni sobi. Sedi pred pisalno mizo, na kateri je polno papirjev in računalnik. Na mizi je tudi lonček s kavo. Skodelico drži v rokah, pije in gleda v zaslon računalnika pred seboj. Foto: RTV Slovenija
Veno Taufer v svoji delovni sobi. Sedi pred pisalno mizo, na kateri je polno papirjev in računalnik. Na mizi je tudi lonček s kavo. Skodelico drži v rokah, pije in gleda v zaslon računalnika pred seboj. Foto: RTV Slovenija

Veno Taufer se je že s svojo prvo pesniško zbirko, Svinčene zvezde (1959), uveljavil kot eden najradikalnejših pesnikov slovenskega modernizma. Film raziskuje vez med Tauferjevim pesniškim ustvarjanjem in nenehnim družbenim angažmajem. Ob radikalni zavezanosti in odgovornosti, ki ju Taufer uveljavlja na obeh področjih, se ta izmuzljiva povezava izkaže za močno in globoko. Film izpostavi tragičen dogodek iz Tauferjevega otroštva, ki ga je usodno zaznamoval in pogosto odmeval v njegovi literaturi, nedvomno pa je vplival tudi na oblikovanje njegove družbene zavesti.

Veno Taufer je bil pobudnik Komisije za zaščito mišljenja in pisanja, eden izmed avtorjev Majniške deklaracije, v času predsednikovanja Društva slovenskih pisateljev pa se je dejavno vključeval v delovanja civilnodružbenih gibanj. Leta 1985 je bil pobudnik in prvi vodja mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki ga je vodil 13 let. Festival, ki ga organizira DSP, je v svojem prvem statutu deklariral vpetost v srednjeevropski prostor, takratno razumevanje pa je bilo povezano z zahtevo po strmoglavljenju političnih režimov. Če je festival v svojih začetkih težil k preseganju takratne "železne zavese" in je predstavljal nekakšen disidentski forum, je pozneje postal predvsem prostor srečevanja vseh, ki cenijo dobro, ne pa nujno svetovno znano literaturo.

Film je režirala in zanj napisala tudi scenarij hčerka Vena Tauferja, Lara Simona Taufer. "Po temeljitem razmisleku in celo nekaj raziskovalnih snemanjih sem se odločila, da bom filmski portret Vena Tauferja naslikala s pomočjo pričevanj tistih, s katerimi se pesnik srečuje bodisi osebno bodisi prek svojega dela. Posnela sem številne dragocene dokumente, katerih del mi je uspelo povezati v pravzaprav zelo osebno sliko mojega očeta," pravi avtorica Lara Simona Taufer.

Dokumentarni portret Brez pik in vejic sestavljajo pričevanja Tauferjevih prijateljev, sodelavcev, kolegov in drugih, ki so bili z njim povezani v različnih obdobjih in na različnih področjih njegovega ustvarjanja in delovanja. Pred kamero so spregovorili Aleš Berger, dr. France Bučar, Peter Petrovčič, Grega Repovž, Tonka Božič, Tone Partljič, Baby Štoviček Štirn, dr. Veljko Rus, Petra Koršič, Aleš Šteger, dr. Marko Juvan, Niko Grafenauer, dr. Boris A. Novak, Veronika Dintinjana, Ivo Svetina, dr. Marjetka Golež Kaučič, Goran Dekleva, dr. Peter Vodopivec, Vinko Möderndorfer, Tone Peršak, Miha Butara, dr. Igor Koršič in Remzo Skenderović.

Zvočni opis dokumentarnega portreta Vena Tauferja Brez pik in vejic je pripravila Carmen L. Oven.