V Sloveniji naj bi bilo od osem do deset tisoč ljudi s hudo okvaro vida, še približno 40 tisoč pa je tistih z resnejšo okvaro vida. Čeprav gre za veliko skupino, pa ne smemo pozabiti, da to niso le številke, da je za vsako številko človek, za vsakim človekom življenje.
Tokratna gostja v studiu bo Sabina Dermota, ki rada smuča, kolesari, drsa, hodi v hribe. Rada ima hitrost in višino. Je zgovorna, družabna, iskrena, izredno topla in empatična oseba. Je pa tudi slepa od rojstva. Slepota je del nje, nikakor pa je ne določa. Kljub slepoti si je ustvarila ljubečo družino, je mama dveh že skoraj odraslih otrok, redno zaposlena. Že zelo zgodaj je spoznala, da bo kot slepa od življenja imela toliko, kolikor si bo upala iz njega izvleči. Zato ji je pomembno, da izkoristi vsak dan. K njeni samostojnosti in neodvisnosti od drugih je v veliki meri prispeval tudi njen pes vodnik Baron, s katerim se lahko odpravi vsepovsod.
V oddaji bomo spoznali tudi Slavico Bukovec Zupanič, ki pa je vid izgubila v odraslosti. Rodila se je s kronično očesno boleznijo, glavkomom. Vid ji je z leti pešal in nekaj let, preden jo je zagrnila tema, kakor pravi svoji slepoti, se je invalidsko upokojila. Toda tudi ona je spoznala, da je lažje čez marsikatero oviro, ki jo kot slepa srečuje v življenju, iti s pomočjo humorja in pozitivne naravnanosti.
V rubriki ob koncu oddaje bodo predstavili še eno od poslanstev javnih radiotelevizij, ki omogočajo spremljanje programa tudi ljudem z različnimi oblikami invalidnosti, za kar pri TV Slovenija skrbi Služba za dostopnost programov, ki avdiovizualna dela prilagaja tudi za slepe in slabovidne.