Nemki Augusti Deter je pri 50 letih začel pešati spomin. Dr. Alois Alzheimer ji ni znal pomagati. Toda po njeni smrti je opravil obdukcijo in v njenih možganih opazil nenavadne skupke proteinov. Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen. 120 let pozneje po vsem svetu s to boleznijo živi kar 44 milijonov ljudi. A učinkovitega zdravila še vedno nimamo. Kako pa na bolezen vplivata dve novi zdravili, ki sta lani prišli na trg v ZDA? Med znanstveniki, ki raziskujejo vzroke in mehanizme Alzheimerjeve in drugih oblik demence, so tudi slovenski. Eni skupini je uspelo najti protein, katerega sprememba vpliva na razvoj frontotemporalne demence. Druga pa išče vzrok za nastanek nevrodegenerativnih bolezni med glivami, ki živijo v našem pomivalnem stroju.
Kaj so pokazale klinične študije obeh zdravil za zdravljenje Alzheimerjeve demence? Zakaj ni presejalnih programov za zgodnje odkrivanje demence? Zakaj nekateri ne želijo preveriti svojega spomina? Kako lahko slabši sluh ali nizka izobrazba vplivata na razvoj demence?
Oddajo Ugriznimo znanost si lahko ogledate s podnapisi za gluhe in naglušne na TV SLO 1 na teletekstu 771.